Tomo Zupan: Razlika med redakcijama

 

 

Po končani klasični gimnaziji je v [[Ljubljana|Ljubljani]] v letih 1858–1862 študiral [[teologija|bogoslovje]] in leta 1863 postal [[ordinarij|ordinarij]]. Na proslavi ob tisočletnici prihoda [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] na [[Velikomoravska|Velikomoravsko]] si je za življenjski cilj postavil službo narodu. V letih 1862–1867 je bil [[prefekt|prefekt]] v [[Alojzijevišče|Alojzijevišču]], kjer je med obiskovanjem ljubljanske klasične gimnazije bival tudi sam. V tem času je zasebno študiral [[stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]] in slovenščino. Leta 1869 je opravil zrelostni izpit iz slovenskega jezika pri [[Fran Miklošič|Franu Miklošiču]] na [[Dunaj|Dunaju]], leto prej pa enak izpit iz verouka v Ljubljani. Po približno tridesetletnem poučevanju obeh predmetov po različnih šolah v Ljubljani in Kranju je v letih 1881–1893 služboval kot vodja Alojzijevišča in se po razrešitvi iz tega mesta potegoval za službo bibliotekarja v današnjem [[NUK]]-u. Po upokojitvi je bival na svojem gradu na Okroglem pri Kranju in vsestransko dejaven dočakal visoko starost. Svoj gradič na Okroglem je zapustil slepim.

Prejel je mnogo priznanj in uglednih nazivov. Med drugim je postal častni meščan Ljubljane, [[Kranj|Kranja]] in [[Naklo|Naklega]]. Leta 1968 sta bili na njegovo rojstno hišo v Smokuču in na gradu na Okroglem vzidani spominski plošči.

 

 

Zupan je zbiral podatke o rodu [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] in njegovih znancih. Sestavil je pesnikov rodovnik po očetovi in materini strani. Podatke o življenju znanega gorenjskega [[Vrba|Vrbljana]] so mu posredovali informatorji, ki so bili s pesnikom v sorodu ali so ga osebno poznali. Veliko je sodeloval z njegovo sestro Lenko, s katero se je med letoma 1878 in 1890 načrtno pogovarjal, pripoved skoraj dobesedno zapisal in jo kasneje spreminjal z dopolnitvami in prepisi. V tisku je objavil le drobce tega besedila, saj je želel kasneje izdati samostojno monografijo. Zaradi [[France Kidrič|Kidričevega]] dvoma o avtentičnosti navedb sestre našega največjega pesnika je njen tisk odlagal. Nazadnje je objavil le povzetek, ki ga je ponatisnil v knjigi ''Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje''. Podobno je objavil Lenkine opise nekaterih drugih Prešernovih sorodnikov. V domu na Okroglem je shranil najdene kose Prešernovega pohištva ter nekatee njegove predmete in dokumente. Prešernovo zapuščino danes hranijo v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju v Ljubljani]] in Prešernovem spominskem muzeju v Kranju. Poleg Prešernove je Zupan odkril tudi nekatere dele zaupiščine Prešernovih sorodnikov, pojasnil nekatere dotlej neznane besede iz Prešernovega narečja in imena ter odkril nekaj Prešernovih rokopisov (Prešernovo pismo staršem iz leta 1824 in nekatere Prešernove pesmi).