Narodnoosvobodilni boj: Razlika med redakcijama

odstranjenih 58 zlogov ,  pred 12 leti
brez povzetka urejanja
m (Na)
'''Narodnoosvobodilni boj''', tudi '''narodnoosvobodilna borba''' ([[kratica]] '''NOB''') je oznaka za obdobje med leti [[1941]] in [[1945]], ko je [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] vodila [[boj]] proti [[okupator]]jem na območju [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in s tem [[Slovenija|Slovenije]].
 
Narodnoosvobodilni boj je izraz s katerim označujemo oborožen boj [[OF|Osvobodilne fronte]] in partizanskih enot proti okupatorjevim in kolaboracijskim enotam na območju Slovenije in Jugoslavije. V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], po okupaciji Jugoslavije in napadu na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], so se nekatere izven parlamentarne stranke in skupine odločile za oborožen boj proti okupatorju. S tem so se pridružile zavezniški antifašistični koaliciji. 15 različnih strank in skupin je bilo zbranih v Osvobodilni fronti, ki je združevala stranke kot so [[KPS|Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], [[Narodni demokrati]] - Sokoli, liberalci [[Stara pravda|Stare pravde]], ali skupine kot sta skupina slovenskih kulturnikov in skupina antifašistične zveze žena. KomunistiPartizani so zeloodigrali hitro prevzeli vodilnopomembno vlogo pri oboroženem boju, saj so komunisti vodiliporazu oboroženenacizma partizanskein formacijefašizma.
 
V času druge svetovne vojne so pripadniki Narodno osvobodilne vojske, ki so se po zgledu iz Sovjetske zveze imenovali partizani, utrpeli najvišje vojaške izgube v Sloveniji. Ubitih je bilo okoli 27.000 pripadnikov NOB. Velika večina jih je bilo ubitih v spopadih z [[Nemci|nemškimi]], [[Italijani|italijanskimi]] ali [[domobranci|domobranskimi]] enotami. 1.032 jih je umrlo v taboriščih, okoli 830 so jih postrelili kot talce, zaradi mučenj jih je v zaporih umrlo 133. Najmanj 433 jih je usmrtila partizanska vojska sama, del zaradi dezerterstva in nekaterih drugih disciplinskih prestopkov, v tem številu so zajeti tudi tisti, proti katerim ni bil uveden sodni postopek. Najmanj 862 jih je bilo razglašenih za pogrešane. <ref>Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Oorn, Tadeja Tominšek Rihtar: Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji. V: Prispevki za novejšo zgodovino, Ljubljana 2002, str. 121-130.</ref>
Brezimni uporabnik