Spektralni razred: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 17:
! Polmer
! Sij
! Primeri
|- style="background:#9bb0ff;"
!style="background:#9bb0ff;"| O
| [[1 E4 K|
| [[modra]]
| 60
| 15
| 1.400.000
| '''Mintaka'''
|- style="background:#aabfff;"
!style="background:#aabfff;" | B
Vrstica 32:
| 18
| 7
| 9900 – 28000
| '''Rigel''', '''Spika'''
|- style="background:#cad7ff;"
!style="background:#cad7ff;" | A
| [[1 E3 K|
| [[bela]] z modrim odtenkom
| 3,1
| 2,1
| 80
| '''Vega''', '''Sirij'''
|- style="background:#f8f7ff;"
!style="background:#f8f7ff;" | F
| [[1 E3 K|
| rumenobela
| 1,7
| 1,3
| 6
| '''Prokijon''', '''Kanop'''
|- style="background:#fff4ea;"
!style="background:#fff4ea;" | G
| [[1 E3 K|
| [[rumena]] (kot [[Sonce]])
| 1,1
| 1,1
| 1,2
| '''Kapela''', '''Sonce'''
|- style="background:#ffd2a1;"
! style="background:#ffd2a1;" | K
| [[1 E3 K|
| rumenooranžna
| 0,8
| 0,9
| 0,4
| '''Arktur''', '''Aldebaran'''
|- style="background:#ffcc6f;"
!style="background:#ffcc6f;" | M
| [[1 E3 K|
| [[rdeča|rdeče]]-oranžna
| 0,3
| 0,4
| 0,04
| '''Betelgeza''', '''Antares''', '''Proksima Kentavra'''
|}
== Podrazredi ==
Vrstica 152 ⟶ 133:
Zvezde spektralnega razreda '''A''' so med tistimi, ki jih vidimo s prostim očesom. Deneb (ozvezdje Labod) je naslednja zvezda strašne moči, medtem, ko je Sirij tudi zvezda spektralnega razreda A, a niti približno ni enako svetla. Kot v spektralnem razredu '''O''', so bele barve. Veliko belih pritlikavk spada v ta razred. Imajo močne vodikove črte in tudi inonizirane kovine.
Zvezde spektralnega razreda '''F''' so še vedno močne, a so po navadi zvezde z glavne veje, kot npr. Fomalhaut (v ozvezdju Južne ribe). Njihov spekter označujejo šibke vodikove črte in črte ioniziranih kovin, njihova barva je bela, čeprav s primesmi rumene.
Zvezde spektralnega razreda '''G''' so med vsemi zvezdami nam najbolj domače, saj je prav naše Sonce zvezda, ki spada v ta spektralni razred. Imajo še šibkejše vodikove črte, kot zvezde spektralnega razreda F, poleg tega pa še črte ioniziranih kovin in nevtralnih kovin. G je gostitelj za ("Rumeno evolucionarno praznino") = ("Yellow Evolutionary Void"). Nadorjakinje pogosto nihajo med spektralnim razredom O ali B (modre) in K ali M (rdeče). Ker to počno, ne ostanejo dolgo na področju spektralnega razreda G, ki je ekstremno nestabilna točka za lahko nadorjakinjo.
|