Deček (bomba): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zupi (pogovor | prispevki)
Nova stran: '''Deček''' (angl. ''Little Boy'') je bilo ime atomske bombe, ki so jo Američani 6. avgusta 1945 odvrgli na japonsko mesto Hirošima. To je bila ...
 
Zupi (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Deček''' (angl. ''Little Boy'') je bilo ime [[atomska bomba|atomske bombe]], ki so jo Američani 6. avgusta [[1945]] odvrgli na [[Japonska|japonsko]] mesto [[Hirošima]]. To je bila prva uporaba jedrskega orožja v vojni. Uporabljala je t.i. ''topovski princip'', ki je bil enostaven za izdelavo in izredno zanesljiv, vendarzato jetega principa pred dejansko uporabo niso preizkusili. Ker pa ta metoda neučinkovito uporablja jedrsko gorivo, je zahtevala velikouporabo velike količinokoličine močno obogatenega [[uran]]a.
 
Eksplozivna moč je bila po ocenah približno 15 [[kilotona|kiloton]] in je posredno ali neposredno povzročila smrt 140000 ljudi.
Vrstica 7:
 
Topovski princip delovanja deluje z izstrelitvijo votlega izstrelka iz močno obogatenega urana v tarčo iz obogatenega urana, ki skupaj predstavljata nadkritično maso, v kateri lahko steče [[verižna reakcija]].
<br>Bomba Deček je vsebovala kar 64 kg obogatenega urana, od katerega je bilo v verižni reakciji porabljenega le 0,7 kg urana, preostalopreostala količinokoličina pa se je raztresla po okolici. Ker je pridobivanje visoko obogatenega urana dolgotrajno in izredno drago, je bila uporaba obogatenega urana v jedrskem orožju po izpopolnitvi implozijske metode kmalu opuščena. Edino pri jedrskih topovskih granatah se je topovski princip uporabljal še kar nekaj časa.</br>
 
 
Za vžig bombe so služili električni detonatorji, ki jih je prožila kombinacija [[barometer|barometričnega]] in [[radar]]skega [[višinomer]]a. Električni tokokrog je bil pred uporabo prekinjen in je bil sklenjen šele tik pred bombardiranjem.
 
Topovski princip delovanja je neučinkovit zaradi relativno majhne hitrosti (približno 300 m/s) pri združevanju projektila in tarče. Verižna reakcija steče že pred popolno združitvijo obeh delov, kar povzroči predčasno eksplozijo preden se verižna reakcija bolj razširi po materialu. Iz istega razloga v bombi tega tipa ni možno uporabiti [[plutonij]]a, pri katerem zaradi prisotnosti majhnih količin [[izotop]]a Pu-240 še hitreje pride do predčasne verižne reakcije.
 
 
Bomba je bila zasnovana tako, da je bila čim manj komplicirana, zaradi česar ni vsebovala varnostnih mehanizmov, kot jih uporablja moderno jedrsko orožje. Če bi prišlo do nesreče (npr. padec letala ali požar), so bili možni naslednji scenariji:
Sama zasnova bombe je predstavljala veliko nevarnost, če bi prišlo do padca letala ali požara:
 
* Ob padcu letala bi se lahko oba dela urana združila in povzročila verižno reakcijo.
* Ogenj bi lahko vžgal eksploziv, ki bi v najslabšem primeru lahko povzročil jedrsko eksplozijo.
* Padec bombe v vodo bi lahko imel katastrofalne posledice, saj bi voda, ki bi vdrla v bombo, delovala kot [[moderator_(fizika)|moderator]], kar bi lahko sprožilo verižno reakcijo. inRavno jedrskotako eksplozijobi slana voda lahko sklenila vžigalni tokokrog.
 
 
Zaradi teh razlogov je posadka namestila eksploziv šele po vzletu letala, električni tokokrog pa je bil sklenjen šele pred dosego cilja.
 
Ravno zato je posadka bombnika eksplozivno polnitev vstavila šele po vzletu, tokokrog za napajanje detonatorjev pa so sklenili šele pred odmetom bombe.