Groteska: Razlika med redakcijama

odstranjena 2 zloga ,  pred 14 leti
Takšno spajanje elementov proti vsaki naravni logiki je bilo že v antični dobi obsojeno s stališča [[klasika|klasične]] [[estetika|estetike]] kot nekaj, kar ne sodi v pravo umetnost. [[Vitruvius]], rimski [[arhitekt]] za časa cesarja Avgusta, se je v svojih spisih o arhitekturi (»''De architectura''«) v zvezi z groteskami v [[Titova palača, Rim|Titovi palači]] zgražal nad početjem slikarjev, ki [[motiv]]e, vzete iz [[realnost]]i, povezujejo na nelogičen način tako, da iz njih ustvarjajo pošastne oblike, namesto, da bi ostali zvesti posnemanju jasnih podob iz nam neznanega sveta. Kljub tako hudi obsodbi pa so [[renesansa|renesančni]] slikarji z navdušenjem posnemali novi rimski stil. Najprej v [[Italija|Italiji]], kjer je poleg grotesknih poslikav [[Pintoricchi]]ja, [[Agostino Veneziano|Agostina Veneziana]] in [[Luca Signorelli]]ja najbolj znana [[Raphaelo]]va poslikava [[vatikan]]ske ''Loggie'': spiralasti poganjki na osrednjih stebrih, iz katerih rastejo različne [[žival]]i (kače, podgane, veverice), zabrisujejo razliko med rastlinskim in živalskim svetom. Medtem ko nesorazmerje med tankimi vertikalnimi linijami in masivnostjo figur, ki jih nosijo, priča o umetnikovem neupoštevanju osnovnih zakonov [[statika|statike]]. Novi stil se je iz Italije hitro širil po [[Evropa|Evropi]], zlasti na sever, najprej v [[Francija|Francijo]], pod imenom ''crotesque'', nato pa še v [[Nemčija|Nemčijo]], kot ''grubengroteschisch''. V [[Anglija|Angliji]] se je okrog leta [[1523]] pojavila italijanska beseda ''antico'', ki je označevala »pošastne oblike«, ki so jih v Nemčiji imenovali »sanjski prividi«, v Italiji pa kot ''sogni dei pittori''.
 
Groteskni stil, ki je dolgo časa ostal označevalec znotraj [[slikarstvo|slikarstva]], pogosto povezujemo z deli fantastičnega slikarstva severne renesančne šole, predvsem v zvezi z njihovim upodabljanjem [[RKC|krščanske]] [[fantazmagorija|fantazmagorije]] [[poslednja sodba|poslednje sodbe]] in skušnjav [[svetnik]]ov na eni, ter [[srednji vek|srednjeveško]] [[diabolus|diabolično]] motiviko na drugi strani. Izraz '''arabeska''', ki je v uporabi [[sinonim]]no s slikarsko grotesko (npr. ''Raphaelove arabeske'') izhaja iz italijanske besede ''arabescoarabo'' ([[Arabija|arabski]]) in kljub svojemu imenu, ki namiguje na prisotnost elementov [[abstrakcija|abstraktne]] arabske [[ornament]]alike, prav tako kot groteska označuje rimski stiliziran ornament iz rastlinskih poganjkov, listov in cvetov. Ta za razliko od še [[dimenzija|dvodimenzionalne]] [[moreska|moreske]] deluje plastično. Čeprav se je arabeska kot stilna oznaka uporabljala že v renesansi, pa je šele [[Friedrich Schlegl]] ([[18. stoletje]]) prvi, ki je pojem razširil tudi na [[književnost|literarno]] področje.
[[Slika:TH-Barcelona12.jpg|thumb|250px|right|Antoni Gaudi:Hiša v Barceloni]]
 
== Teorije groteske ==
Različna tolmačenja pojma groteska se večinoma porajajo v okviru literarne analize s konotacijami na likovno umetnost in arhitekturo.
117

urejanj