38.578
urejanj
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
|
Po bitki pri Manzikertu leta 1071 je bizantinska vlada poslala proti Turkom Seldžukom novo vojsko, ki ji je poveljeval Izak Komnen, brat bodočega cesarja [[Aleksej I. Komnen|Alekseja I. Komnena]]. Leta [[1073]] je bila njihova vojska poražena, njenega poveljnika pa so ujeli. Težave so se še povečale, ko so dezertirali najemniki iz zahodne [[Evropa|Evrope]] in postali cilj naslednjega vojaškega pohoda, ki ga je vodil cesar Ivan Dukas. Pohod se je končal s polomom. Najemniki so Ivana Duksasa ujeli in ga prisilili, da se je začel potegovati za bizantinski prestol. V tej situaciji je bila vlada Mihaela VII. leta [[1074]] prisiljena prepustiti vsa osvojena ozemlja v Mali Aziji Turkom Seldžukom in jih celo prositi za pomoč. Nova vojska pod poveljstvom Alekseja Komnena, okrepljena s turškimi četami [[Malik Šah I.|Malik Šaha I.]], je leta 1074 končno porazila najemnike in Ivana Dukasa ujela.
Vojaški porazi so povzročili splošno nezadovoljstvo, katerega je še bolj zaostrilo razvrednotenje denarja. Cesar je zato dobil nadimek ''Parapinakēs'' – "četrt manj". Leta [[1078]] sta generala [[Nikefor Brijenij]] in [[Nikefor III. Botanijat]] s pomočjo Turkov prva prišla do Bizanca. Mihael VII. je [[31. marec|31. marca]] [[1078]] z velikim odporom odstopil in se umaknil v samostan Studios. Kasneje je postal metropolitski nadškof [[Efez]]a. Umrl je v Bizancu leta [[1090]].
==Družina==
Mihael VII. je bil poročen z [[Marija
*Konstantina Dukasa, so-cesarja od približno [[1075]] do [[1078]] in od [[1081]] do [[1087|1087/88]], † okrog [[1095]]
*D.I. Polemis, The Doukai: A Contribution to Byzantine Prosopography, London, 1968.
*V članek je vključen tekst iz Encyclopædia Britannica, 11. izdaja, ki je v javni domeni
==Glej tudi==
*[[Seznam bizantinskih cesarjev]]
| |||