Tomo Zupan: razlika med redakcijama

dodanih 51 zlogov ,  pred 13 leti
brez povzetka urejanja
Zupan je zbiral podatke o rodu [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] in njegovih znancih. Sestavil je pesnikov rodovnik po očetovi in materini strani. Podatke o življenju znanega gorenjskega [[Vrba|Vrbljana]] so mu posredovali informatorji, ki so bili s pesnikom v sorodu ali so ga osebno poznali. Veliko je sodeloval z njegovo sestro Lenko, s katero se je med letoma 1878 in 1890 načrtno pogovarjal, pripoved skoraj dobesedno zapisal in jo kasneje spreminjal z dopolnitvami in prepisi. V tisku je objavil le drobce tega besedila, saj je želel kasneje izdati samostojno monografijo. Zaradi [[France Kidrič|Kidričevega]] dvoma o avtentičnosti navedb sestre našega največjega pesnika je njen tisk odlagal. Nazadnje je objavil le povzetek, ki ga je ponatisnil v knjigi ''Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje''. Podobno je objavil Lenkine opise nekaterih drugih Prešernovih sorodnikov. V domu na Okroglem je shranil najdene kose Prešernovega pohištva ter nekatee njegove predmete in dokumente. Prešernovo zapuščino danes hranijo v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju v Ljubljani]] in Prešernovem spominskem muzeju v Kranju. Poleg Prešernove je Zupan odkril tudi nekatere dele zaupiščine Prešernovih sorodnikov, pojasnil nekatere dotlej neznane besede iz Prešernovega narečja in imena ter odkril nekaj Prešernovih rokopisov (Prešernovo pismo staršem iz leta 1824 in nekatere Prešernove pesmi).
 
Zupan je sestavil tudi več daljših ali krajših biografij, predvsem bližnjih rojakov (med drugim za [[Matija Čop|Matijo Čopa]], [[Luka Knafelj|Luko Knaflja]]) in spominov na sogojence takratnega Alojzijevišča (med drugim za [[Fran Levstik|Frana Levstika]], [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]] in [[Josip Stritar|Josipa Stritarja]]). Poskrbel je tudi za zapuščino [[Simon Jenko|Simona Jenka]] in zbiral vse, kar se mu je zdelo pomembno za slovensko kulturno zgodovino (vabila, osmrtnice ipd.). Zupan je imel bogato knjižnico z nekaterimi takrat težko dostopnimi knjigami (npr. [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovo Biblijo]], 5 izvodov [[Krst pri Savici|Krsta]], [[Poezije (France Prešeren)|Prešernove Poezije]], ...). Evidentiral je še druge literarnozgodovinske dragocenosti (npr. [[Valentin Vodnik|Vodnikovo pismenost]] s Prešernovim podpisom). Njegovo knjižnično gradivo je na lastnikovo željo prišlo v NUK kot [[korpus separatum]].
 
Zupna je bil poleg tega tudi literarni ustvarjalec. Poleg njegovih pesmi, ki jih je objavljal v različnih tiskih, se je v rokopisu ohranila njegova pripoved z naslovom Jesensko listovje, ki velja za šibko idejno vzporednico [[Ivan Tavčar|Tavčarjevi]] pripovedi ''Cvetje v jeseni''. Bil je tudi urednik, cerkveni govornik, jezikoslovec, pisec cerkvene zgodovine in obredne opreme in zbiralec podatkov o slovenskih orglah in zvonovih.