Splošna plinska enačba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m presledek |
+ |
||
Vrstica 51:
: <math> p = \frac{1}{V}\frac{m}{\mu m_{\mathrm{u}}} k_{B}T = \frac{k_{B}}{\mu m_{\mathrm{u}}} \rho T \!\, . </math>
== Računanje [[termodinamska spremenljivka|termičnih količin]] v spremembah ==
{| class="wikitable"
|-
! [[ssprememba stanja|sprememba]]
! konstantno (p, V, T ali Q)
! znano
Vrstica 127:
|colspan="6" | 1 - začetno stanje <br /> 2 - končno stanje <br /> [[adiabatni eksponent|κ]] = c<sub>p</sub>/c<sub>v</sub>
|}
== Izpeljave ==
=== Izkustveno ===
Splošna plinska enačba izhaja iz dveh izkustvenih plinskih zakonov: [[sestavljen plinski zakon|sestavljenega plinskega zakona]] in [[Avogadrov zakon|Avogadrovega zakona]]. V sestavljenem plinskem zakonu velja:
: <math> \frac{pV}{T} = \textrm{konst.} \!\, </math>
Konstanta je neposredno sorazmerna z množino plina ''n'' (Avogadrov zakon). Faktor sorazmernosti je splošna plinska konstanta:
: <math> \frac{\textrm{konst.}}{n} = R_{m} \!\, . </math>
Od tod sledi splošna plinska enačba:
: <math> pV = n R_{m} T \!\, , </math>
=== Teoretično ===
Splošna plinska enačba izhaja iz [[prvo načelo|prvih načel]] prek [[kinetična teorija plinov|kinetične teorije plinov]]. Po tej poti je terba privzeti nekaj preprostih predpostavk, med katerimi sta glavni:
* molekule ali atomi idealnega plina so [[točkasto telo|točkasta telesa]], ki imajo določeno maso, prostornina pa je zanemarljiva,
* pri [[trk]]ih med seboj in steno posode se obnašajo prožno, tako da se ohranjata linearna gibalna količina in kinetična energija.
== Glej tudi ==
| |||