|
[[Slika:Napetost_deformacija.png|thumb|right|300px|Shematična krivulja za povprečni material]]
'''Hookov zákon''' [''húkov ~''] podaja raztezek ali skrček [[elastomehanika|prožnega telesa]] pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano [[sila|silo]]. Velja:
:<math>\frac{\Delta l}{l} = \frac{1}{E} \frac{F}{S}</math>
Pri tem je ''l'' dolžina neobremenjenega telesa, Δ''l'' raztezek (podaljšek, razteg) ali skrček v smeri delovanja zunanje sile ''F'', ''S'' prečni presek telesa, ''E'' pa [[prožnostni modul]].
Če definiramo [[relativni raztezek]] ε kot razmerje med raztezkom (raztegom) Δ''l'' in dolžino neobremenjenega telesa ''l'', [[mehanska napetost|mehansko napetost]] σ pa kot razmerje med silo ''F'' in prečnim presekom ''S'', lahko zapišemo sorazmernost v obliki:
:<math> \sigma = E \varepsilon</math>
Če vpeljemo koeficient raztezanja α kot recipročno vrednost prožnostnega modula, lahko isto sorazmernost zapišemo tudi v obliki:
:<math> \varepsilon = \alpha \sigma</math>
Razmerje med relativnim raztezkom in relativnim prečnim skrčkom (zožitkom) se označuje z ''m''
: <math> m = {\varepsilon \over \varepsilon_{q}} \;</math>,
njegova [[obratna vrednost]] pa je [[Poissonovo število]] μ
: <math> \mu = {1 \over m} \;</math>.
Hookov zakon je linearna aproksimacija, ki velja, dokler sila ne prekorači meje sorazmernosti, oziroma [[meja elastičnosti|meje elastičnosti]]. Zakon velja na primer za [[jeklo]], praktično pa tudi za [[baker]], [[aluminij]], nekatere [[zlitina|zlitine]] in [[les]]. Pri [[siva litina|sivi litini]] velja [[potenčni zakon]], določen z natančnimi meritvami
: <math> \varepsilon = \alpha_{0}\sigma^{n} \;</math>,
kjer je α<sub>0</sub> ≈ 1/''E'', pri nateznih obremenitvah je ''n'' = 1,08, pri tlačnih pa ''n'' = 1,04. Za druge [[snov]]i je ''n'' lahko večji od 1 (npr. ''n'' = 1,14 do 1,16 za liti [[cink]], [[granit]], [[beton]]), ali manjši od 1 (npr. ''n'' = 0,7 za [[usnje]], vrvi iz [[konoplja|konoplje]]).
| 