Rogerij I. Sicilski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Rogerij I.''', imenovan tudi '''Bosso''' in '''Veliki grof''', je bil od leta [[1071]] do [[1101]] [[Normani|normanski]] [[grof]] [[Sicilija|Sicilije]] in zadnji veliki vodja normanskih osvajanj v južni [[Italija|Italiji]].
 
Vrstica 5 ⟶ 4:
[[Goffredo Malaterra|Malaterra]] o Rogeriju pravi: "''Bil je mlad in zelo lep, vitke postave, privlačen, zelo zgovoren in dober svetovalec. Vsa svoja dejanja je načrtoval daleč vnaprej, do svojih ljudi pa je bil prijazen in vesel. Bil je močan in pogumen in predrzen v boju''". Rogerij in [[Robert Guiscard]] sta skupaj osvojila [[Kalabrija|Kalabrijo]] in si jo leta [[1062]] s pogodbo razdelila. Nastala je nekakšen [[kondominij]], ker sta si vse gradove in mesta razdelila na pol.
 
Robert je nato izrabilizkoristil Rogerijeve vojaške sposobnosti inza ponovno osvojitiosvojitev [[Sicilija|SicilijoSicilije]],. Na kjerSiciliji je bilo poleg [[muslimani|muslimanov]] tudi mnogo [[Grki|Grkov]], ki so bili podložniki [[Arabci|arabskih]] emirjev, vsi skupaj pa so bili podložniki [[Tunizija|tunizijskega]] [[sultan]]a. Maja [[1061]] sta brata izplula iz Reggia in zavzela [[Messina|Messino]]. Ko sta januarja [[1072]] zavzela še [[Palermo]], je Robert Guiscard postal vladar Sicilije. Rogerija je imenoval za grofa, zase pa je obdržal Palermo, polovico Messine in severovzhodni del Sicilije (Val Demone). Za naslednje obsežnejše vojaške operacije je bil sposoben šele leta [[1085]].
 
Naslednje obsežne vojaške operacije sta sprožila šele leta [[1085]]. Marca [[1086]] se je vdala [[Sirakuze]]. Koin ko se je februarja [[1091]] vdal še Noto, je bilo osvajanje Sicilije končano.
 
Rogerijevo vladanje na Siciliji je bilo bolj absolutistično kot Robertovo v Italiji. Leta [[1072]] je prvič, leta [[1092]] pa do konca razdelil vse velike fevde, tako da so vsi [[Normani|nomanski]], [[Francozi|francoski]] in [[Italijani|italijanski]] plemiči postali njegovi vazali. Po zadnji delitvi fevdov ni bilo več nobenega omembe vrednega upora fevdalcev.
 
Rogerijevo vladanje na Siciliji je bilo bolj absolutistično kot Robertovo v Italiji. Leta [[1072]] je prvič, leta [[1092]] pa do koncadokončno razdelil vse velike fevde, tako da so vsi [[Normani|nomanski]], [[Francozi|francoski]] in [[Italijani|italijanski]] plemiči postali njegovi vazali. Po zadnji delitvi fevdov ni bilo več nobenega omembe vrednega upora fevdalcev.
 
Po osvojitvi posvetne oblasti je prišla na vrsto cerkvena oblast. Papež mu je bil zaradi tega, ker je Sicilijo odrešil [[Grki|Grkov]] in [[muslimani|muslimanov]], zelo naklonjen, zato je njemu in njegovim naslednikom podelil apostolsko nuncijaturo na otoku. Rogerij je nato ustanovil nove latinske škofije v Sirakuzah, Girgenti in nekaterih drugih mestih, škofijo v Palermu pa je povišal v nadškofijo. Škofe je imenoval osebno.
Vrstica 72 ⟶ 70:
[[scn:Ruggeru I di Sicilia]]
[[fi:Roger I]]
 
 
{{noble-stub}}