Bruno Hartman: Razlika med redakcijama

dodani 3 zlogi ,  pred 12 leti
Vso širino njegovega vsestranskega delovaja nam odkriva njegova bibliografija. Veliko let se je posvečal [[slovenistika|slovenistiki]]. O tem pričajo njegova [[disertacija|disertacija]] z naslovom ''[[Celjski grofje|Celjski grofje]] v [[slovenska dramatika|slovenski dramatiki]]'', [[študija|študije]] o [[Novačan|Novačanu]] in številni članki o literarnem dogajanju v nekdanjem [[Maribor|Mariboru]]. Z gledališčem se je ukvarjal kot lektor, dramaturg, umetniški vodja in upravnik. Za nove uprizoritve je prevedel številna dramska dela, med njimi tudi vrsto umetnin svetovnih avtorjev. Bil je med pobudniki [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] v Mariboru in ga dolga leta sooblikoval. S sodelavci je zasnoval in uredil zbornik ''Maribor skozi stoletja'', v katerem je objavil pregledne prispevke o zgodovini gledališča, [[knjižničarstvo|knjižničarstva]] in [[tiskarstvo|tiskarstva]]. Je avtor publikacij ''Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne'' in ''Kultura v Mariboru''. V ''Časopisu za zgodovino in narodopisje'' je objavil veliko znanstvenih prispevkov. S kulturnozgodovinskimi razpravami je sodeloval na več znanstvenih zborovanjih. Z biografskimi prispevki za [[Slovenski biografski leksikon|''Slovenski biografski leksikon'']] in [[Enciklopedija Slovenija|''Enciklopedijo Slovenije'']] se je uvrstil med najplodovitejše sodelavce za območje severovzhodne [[Slovenija|Slovenije]]. Objavil je tudi biografiji [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]] in [[Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Poznan je tudi kot izvrsten prevajalec [[proza|proze]], med katero uvrščamo dela [[Hemingway|Hemingwaya]], [[Cronin|Cronina]] in [[Remarqua|Remarqua]].
 
Od leta [[1965]] je usmerjal razvoj [[knjižnica|knjižnice]] v ugledno [[visokošolska ustanova|visokošolsko ustanovo]]. Tako je knjižnica leta [[1975|1975]] kot enakopravna soustanoviteljica podpisala ''Sporazum o združitvi'' z [[Univerza Mariborv Mariboru|Univerzo v Mariboru]] in dobila ime [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetna knjižnica Maribor]]. Ravnateljeva prizadevanja, ki so trajala dobri dve desetletji, da bi knjižnica dobila novo funkcionalno stavbo, so se uresničila leta [[1988]]. Novo stavbo je projekt postavil ob obstoječo nekdanjo hranilnično zgradbo, ki je bila načrtovana za bodoči rektorat. S tem naj bi na tem prostoru nastalo [[mariborsko univerzitetno središče|mariborsko univerzitetno središče]]. V začetku oktobra 1988 je bila na podbudo prof. dr. Hartmana organizirana simbolična selitev knjižničnega gradiva z »živo verigo«, v kateri si je nad tisoč ljudi, med njimi predstavniki univerze, dijaki in študentje, podajalo knjige iz rok v roke na razdalji med staro knjižnico in novo knjižnično zgradbo ter tako izrazilo navdušenje nad preselitvijo te pomembne mariborske ustanove. Hartman je s svojimi delavci pomagal ustanavljati in urejati knjižnice v novih mariborskih visokošolskih zavodih. Sodeloval je tudi pri snovanju mreže splošnoizobraževalnih knjižnic na mariborskem območju in bil pobudnik razvoja enotnega računalniškega sistema v knjižnicah. Ob zahtevnem vodstvenem in organizacijskem delu je bil več let [[urednik]] revij ''Knjižnica'' (1974–79) in ''Dialogi'' (1966–68).
 
Sodeloval je pri ustvarjanju [[Oddelek za bibliotekarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za bibliotekarstvo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] Univerze v Ljubljani, kjer je na študente prenašal svoje bogate izkušnje.
108

urejanj