Hermina Jug Kranjec: Razlika med redakcijama

'''Hermina Jug-Kranjec''', [[slovenci|slovenska]] [[literarna zgodovina|literarna zgodovinarka]], [[jezikoslovec|jezikoslovka]], [[bibliotekar]]ka in [[bibliograf]]inja, [[univerzitetni profesor|univerzitetna profesorica]] za [[slovenščina|slovenski]] [[knjižni jezik]] in [[stilistika|stilistiko]], * [[14. december]] [[1938]], [[Ljubljana]], † [[1. marec]] [[2007]], [[Ljubljana]].

Leta [[1962]] je diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Po diplomi je bila do 1970. leta zaposlena v knjižnici na [[Oddelek za slovanske jezike in književnost|Oddelku za slovanske jezike in književnost]]. V naziv [[lektor]]ice je bila izvoljena leta [[1968]] in učila honorarno, do [[1970]]. pa redno. [[Magisterij|Magistrirala]] je leta [[1979]] na Filozofski fakulteti iz slovenskega jezikoslovja. Leta [[1988]] je postala višja predavateljica za slovenščino kot tuji jezik in istega leta oddala [[doktorat|doktorsko]] disertacijo na temo Ivana Preglja. [[Doktorat|Doktorirala]] je februarja [[1990]], naslednje leto pa bila izvoljena za docentko za slovenski knjižni jezik in stilistiko. Leta 1990 je bila predsednica 27. [[SSJLK]]. Postala je članica leta 1980 ustanovljene delovne skupine [[Jezikovno razsodišče]] v okviru [[Sveta za slovenščino v javnosti]]. Člani so oblikovali izjave o jezikovnopolitičnih vprašanjih in konkretnih primerih jezikovne nekulture. Bila je avtorica več izjav, objavljenih v [[Delo|Delu]], ki so »s strokovno argumentacijo in moralno-politično avtoriteto pomagale v danih razmerah dvigati med [[Slovenci]] jezikovno samozavest in občutljivost za jezikovno enakopravnost in [[jezikovna kultura|jezikovno kulturo]]« [http://www.ukom.gov.si/slo/slovenija/kratka-predstavitev/slovenscina/zgodovinski-pregled/index.text.html].

Ukvarjala se je z uporabnim [[jezikoslovje|jezikoslovjem]] in [[stilistika|stilistiko]] ter [[semantika|semantiko]] umetnostnih [[besedilo|besedil]]. Pomembno je bilo tudi njeno pospeševanje [[slovenščina|slovenščine]] na tujih [[univerza|univerzah]], njen [[učbenik]] Slovenščina za tujce pa je še danes priljubljen in usmerjevalen priročnik za tiste, ki se učijo slovenščino.