Digitalna knjižnica Slovenije: Razlika med redakcijama

'''Digitalna knjižnica Slovenije''' je spletni informacijski [[portal]] za upravljanje z znanjem, preko katerega je omogočen dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Ponuja prosto iskanje po virih in brezplačen dostop do digitalnih vsebin - [[revij]], [[knjig]], [[rokopisov]], [[zemljevidov]], [[fotografij]], [[glasbe]] in [[priročnikov]].

Digitalna knjižnica Slovenije deluje v okviru [[Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenije|Narodne in univerzitetne knjižnice Slovenije]] (NUK) ter je del skupnega projekta [[Evropske knjižnice]]. Strateška izhodišča za njeno zasnovo najdemo predvsem v Strategiji Republike Slovenije v informacijski družbi, v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007 ter v številnih dokumentih in pobudah [[Evropske unije]], v katerih so definirani pomen ter smernice nadaljnjega razvoja proti odprti, razviti in predvsem splošno dostopni družbi znanja.

Digitalna knjižnica Slovenije nudi dostop do publikacij, ki so izšle na spletu, ter do digitaliziranega gradiva, objavljenega na klasičnih nosilcih. Preko enotnega dostopa in možnostjo križnega iskanja na enem mestu združuje zbirke zelo raznolikih gradiv. Iskanje po zbirkah je možno po [[bibliografskih podatkih]] (avtor, naslov, datum izdaje, vsebina, vrsta gradiva,…), pri tekstovnem gradivu pa tudi po celotnem besedilu ([[OCR]]).

* ''Članki'': Zbirka člankov uporabnikom omogoča listanje po nekaterih starejših časopisih, ki so v našem prostoru pustili neizbrisensvoj pečat ([[Kmetijske in rokodelske novice]], [[Ljubljanski zvon]], [[Dom in svet]],…).

* ''Knjige'': Zbirka obsega knjige od 1830 pa vse do danes. Na ogled so dragocenosti slovenske moderne, kot so Cankarjeva Erotika, Nina, Hlapci; Kettejeve Poezije; Murnove Pesmi in romance. ZaZbrika ljubiteljeobsega poetičnega realizma je tu Janko Kersnik s Kmetskimi slikami. Za zgodovinarje je tutudi veliko število knjig iz 19. stoletja, med katerimi so tako stara nabožna besedila in šolska čtiva, kot tudi čudovita Pravljica o zlatorogu. Biser posebne vrste je prvi knjižni prevod Wagnerjeve opere Lohengrin.

* ''Plakati'': Zbirka plakatov razkrivavključuje pestrost zgodovine, ki se je dogajala na naših tleh. Vabijo na prireditve, taborereklamne, cirkusepropagandne, razstavefilmske in kongrese;vojne oglašujejo loterijoplakate, športneter staveštevilne inpolitične domačoplakate, proizvodnjo;pri posebno zanimive priče časa so politični plakati prioblikovanju katerih sta sodelovala tudi znamenita [[Maksim Gaspari]] (za koroški plebiscit leta 1920) in [[Ive Šubic]] (po 2. svetovni vojni). Na voljo so tudi slovenski plakati za filme svetovnega formata (Metropolis, 1926) in slovenske produkcije (Vesna, 1953). Skupaj jih je objavljenih skoraj 4000.

* ''Notno gradivo'': V več kot 1000 zapisih najdemo dela Ipavcev, Fajglja, Rista Savina,Stanka Premrla, Emila Adamiča, Slavka Osterca, Marija Kogoja in drugih; objavljene so uglasbitve slovenskih narodnih pesmi in, pesmi iz prelomnih trenutkov zgodovine (Sokolska koračnica). Tu se skrivater tudi ena prvih uglasbitev Prešernove Zdravice.

* ''Visokošolska dela'': Prost dostop je tako omogočen lepemu številudo celotnih besedil strokovnih nalog z različnih področij – od bibliotekarstva do naravoslovja. Zbirka Visokošolska dela je sicer odprtega značaja in vabi vse avtorje visokošolskih del k sodelovanju.

* ''Zemljevidi'': Za marsikoga bo to najbolj zanimiva zbirka na portalu: slikovita, pestra, provokativna in polna nagovorov. V izboru starih zemljevidov najdemo znamenitega [[Petra Kozlerja]] z njegovim Zemljovidom slovenske dežele in pokrajin, [[Valvasorja]] z zemljevidi Kranjske in ostale, vse tja do [[Sebastiana Münstra]], ki nam prikaže slovensko etnično ozemlje že v 16. stoletju.

* ''Zvočni zapisi'': Posnetki posameznih solistov in ansamblov, ki segajo tja v začetek 20. stoletja. Zaradi redkosti in nedostopnosti velja izpostaviti vojaško godbo dravske divizije s skladbo Pozdrav gorenjski, prav tako bo Žabjo svatbo, katere besedilo je prispeval [[Josip Stritar]]. Poleg omenjenih je tu še kopica narodnih pesmi (Zagorski zvonovi, Kadar noš ti vandrat šel…) in drugih skladb, ki so nenadomestljiv spomin preteklosti.