Kmetijske in rokodelske novice: Razlika med redakcijama

za silo uredil slog, ktg
(copypaste?)
(za silo uredil slog, ktg)
'''Kmetijske in rokodelske novice''' so izhajalebile [[Slovenci|slovenski]] [[časnik]], ki je izhajal med leti 1843 in 1902. Spočetka se imenujejoje imenoval ''Novice kmetijskih, rokodelskih in narodskih reči'', kasneje ime pa se je še nekajkrat spremenijo. Do leta 1852 so izhajale kot tednik; v obdobju od 1852-57 dvakrat tedensko in nato spet kot tednik. Do svoje smrti leta 1881 jih je urejal J.[[Janez Bleiweis]]. Kot praktik in živinozdravnik je ''Novicam'' vtisnil svoj osebnostni pečat. Znan je bil tudi po tem, da je strokovnim in slovstvenim prispevkom, kot urednik, dodajal kritične pripombe, ki so imele mogoče celo negativni vpliv. S tem je od ''Novic'' nemalokrat odvračal mlade literarne sodelavce.
{{copypaste}}
Kmetijske in rokodelske novice so izhajale med 1843 in 1902. Spočetka se imenujejo Novice kmetijskih, rokodelskih in narodskih reči, kasneje ime še nekajkrat spremenijo. Do leta 1852 so izhajale kot tednik; v obdobju od 1852-57 dvakrat tedensko in nato spet kot tednik. Do svoje smrti leta 1881 jih je urejal J. Bleiweis. Kot praktik in živinozdravnik je Novicam vtisnil svoj osebnostni pečat. Znan je bil tudi po tem, da je strokovnim in slovstvenim prispevkom, kot urednik, dodajal kritične pripombe, ki so imele mogoče celo negativni vpliv. S tem je od Novic nemalokrat odvračal mlade literarne sodelavce.
 
''Novice'' so bile najprej namenjene v pomoč kmetom in obrtnikom, vendarle so kmalu našle pot tudi do leposlovja, konzervativne politike, kulture in dopisov iz raznih krajev. Kritično so poročale o napredku v svetu in objavljale tudi poučne prispevke za preprostega človeka. Politično naj bi vzgajale slovenskega kmeta ter vodilno posvetno-cerkveno izobraženstvo (nasploh po letu 1848), ne glede na to pa so bile namenjene kar najširšemu krogu slovenske javnosti. Sprva je bilo med naročniki največ duhovnikov. V etnoloških krogih je znano, da je bilo v ''Novicah'' kar nekaj tovrstnih člankov: poleg Bleiweisa, ki je pisal kmetijske nasvete, je bil namreč tu M.[[Matija Majer]] z opisi šeg in navad in tudi Vertovec s spisi o vinogradništvu. V ''Novicah'' je izšlo nekaj potopisnih člankov in besedil o drugih narodih (rubrika Novičar iz slovanskih krajev).
 
V kulturnem smislu so ''Kmetijske in rokodelske novice'' naredile ogromno. Gre za utrditev slovenskega [[slovenščina|enotnega slovenskega knjižnega jezika]], splošni sprejem [[gajica|gajice]] in nasploh vsestranski kulturni razvoj slovenskega naroda. Uvedba gajice je omogočala kulturno zbliževanje s [[Hrvati]], [[Čehi]] in [[Slovaki]], kar se je poznalo tudi v literarnem svetu. [[France Prešeren]] kakih tesnejših sodelovanj ni razvil, dasiravno je v ''Novicah'' 1844 izšel [[Krst pri Savici]] in 1848 [[Zdravljica]]. Prešeren jim je očital nepoznavanje jezika, robatost, a jim vseeno ni odmikal možnosti za razvoj. Nekateri drugi sodelavci Novic so bili [[Fran Levstik]], J.[[Janez Trdina]], S.[[Simon Jenko]], M.[[Matija Valjavec]] in J.[[Josip Jurčič]].
 
S prihodom Slovenca''[[Slovenski narod|Slovenskega naroda]]'' (18731868) in Slovenskega''[[Slovenec naroda(časnik)|Slovenca]]'' (18681873) so izgubile vodilno vlogo v politiki in kulturi.
 
Na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije (www.dLib.si) so dostopna celotna besedila vseh številk ''Kmetijskih in rokodelskih novic''.
 
[[Kategorija:Slovenski časopisi]]
17.898

urejanj