Hermina Jug Kranjec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m slog |
||
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=H.jug-kranjec.jpg}}▼
'''Hermina Jug-Kranjec''', [[slovenci|slovenska]] [[literarna zgodovina|literarna zgodovinarka]], [[jezikoslovec|jezikoslovka]], bibliotekarka in bibliografinja, [[univerzitetni profesor|univerzitetna profesorica]], [[docent]]ka za [[slovenščina|slovenski]] [[knjižni jezik]] in stilistiko, * [[14. december]] [[1938]], [[Ljubljana]], † 1. marec [[2007]].
▲{{bioslika|islike=H.jug-kranjec.jpg}}
== Življenjepis ==
Leta [[1962]] je diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Po diplomi je bila do 1970. leta zaposlena v knjižnici na Oddelku za slovanske jezike in književnost kot bibliotekarka. V tem času je spoznala tudi svojega moža, Marka Kranjca, ki je kar štirideset let opravljal delo bibliotekarja v knjižnici na Oddelku za slovanske jezike in književnost. V naziv [[lektor]]ice je bila izvoljena leta [[1968]] in učila honorarno, do [[1970]]. pa redno. [[Magisterij|Magistrirala]] je leta [[1979]] na Filozofski fakulteti iz slovenskega jezikoslovja. Leta [[1988]] je postala višja predavateljica za slovenščino kot tuji jezik in istega leta oddala [[doktorat|doktorsko]] disertacijo z naslovom Poetika in semantika Pregljevega romana Bogovec Jernej - poetska in pomenska oblikovanost povedi. [[Doktorat|Doktorirala]] je februarja [[1990]], naslednje leto pa bila izvoljena za docentko za slovenski knjižni jezik in stilistiko. Leta 1990 je bila predsednica 27. SSJLK. Postala je članica leta 1980 ustanovljene delovne skupine Jezikovno razsodišče v okviru Sveta za slovenščino v javnosti. Člani so oblikovali izjave o jezikovnopolitičnih vprašanjih in konkretnih primerih jezikovne nekulture. Hermina je bila tudi sama avtorica več izjav, objavljenih v Delu, ki so
== Strokovno področje ==
Ukvarjala se je z uporabnim jezikoslovjem in stilistiko ter semantiko umetnostnih besedil. Pomembno je bilo tudi njeno pospeševanje slovenščine na tujih univerzah, njen učbenik Slovenščina za tujce pa je s sicer ne ravno aktualno vsebino še danes priljubljen in vodljiv priročnik za tiste, ki se učijo slovenščino.
== Bibliografija ==
=== Samostojne publikacije ===
* Poetika in semantika [[Ivan Pregelj|Pregljevega]] [[roman]]a Bogovec Jernej. Poetska in pomenska oblikovanost pripovedi. Ljubljana: v samozaložbi, [[1988]]. {{COBISS|ID = 25464065}}▼
* Pomembnost naslova in okvirja v Pregljevem Bogovcu Jerneju. JiS 35/7–8 (1989/90). 161–176. {{COBISS|ID = 32429056}}
▲*Poetika in semantika [[Ivan Pregelj|Pregljevega]] [[roman]]a Bogovec Jernej. Poetska in pomenska oblikovanost pripovedi. Ljubljana: v samozaložbi, [[1988]]. {{COBISS|ID = 25464065}}
* Ekspresionistično preoblikovanje dejanskosti v romanu Bogovec Jernej. SR 38/2 (1990). 130. {{COBISS|ID = 23004930}}▼
*
* Pregljev roman Bogovec Jernej. Poetika in semantika pripovedi. Ljubljana: Slovenska matica, 1994. Razprave in eseji, 38. {{COBISS|ID = 42962944}}▼
* Slovenščina za tujce. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1999<sup>10</sup>. {{COBISS|ID = 75379968}}▼
▲*Ekspresionistično preoblikovanje dejanskosti v romanu Bogovec Jernej. SR 38/2 (1990). 130. {{COBISS|ID = 23004930}}
* Še o zgodovini slovenščine kot drugega/tujega jezika. SR 49/1–2 (2001). 129–131. {{COBISS|ID = 16174690}}▼
▲*Pregljev roman Bogovec Jernej. Poetika in semantika pripovedi. Ljubljana: Slovenska matica, 1994. Razprave in eseji, 38. {{COBISS|ID = 42962944}}
▲*Slovenščina za tujce. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1999<sup>10</sup>. {{COBISS|ID = 75379968}}
▲*Še o zgodovini slovenščine kot drugega/tujega jezika. SR 49/1–2 (2001). 129–131. {{COBISS|ID = 16174690}}
=== Znanstveni in strokovni sestavki ===
* Bibliotekar. Ežemesjačnyj žurnal teorii i praktiki bibliotečnoga dela. Knjižnica 7/1–2 (1963). 76–78. {{COBISS|ID = 122774016}}▼
* Hermina Jug-Kranjec, [[Gregor Kocijan]], [[Aleksander Skaza]], [[France Žagar]]: Ob življenjskem jubileju našega Iva Graula. JiS 33/4 (1987/88). 97–98. {{COBISS|ID = 125671680}}▼
▲*Bibliotekar. Ežemesjačnyj žurnal teorii i praktiki bibliotečnoga dela. Knjižnica 7/1–2 (1963). 76–78. {{COBISS|ID = 122774016}}
▲*Hermina Jug-Kranjec, [[Gregor Kocijan]], [[Aleksander Skaza]], [[France Žagar]]: Ob življenjskem jubileju našega Iva Graula. JiS 33/4 (1987/88). 97–98. {{COBISS|ID = 125671680}}
== Bibliografsko delo ==
''Biografski in bibliografski podatki v delu:''
* [[Franc Zadravec]] in [[Jože Koruza]]: Slovenska književnost 1945-1965. Druga knjiga. Ljubljana: Slovenska matica, 1967. {{COBISS|ID = 1255432}}▼
* [[Janez Gradišnik]]: Človek je utihnil. Spominu [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]]. Celje: Mohorjeva družba, 1983. Hermina Jug-Kranjec avtorica dodatnega besedila. {{COBISS|ID = 2010376}}▼
{{bioslika|islike=hermina2.jpg
▲*[[Franc Zadravec]] in [[Jože Koruza]]: Slovenska književnost 1945-1965. Druga knjiga. Ljubljana: Slovenska matica, 1967. {{COBISS|ID = 1255432}}
▲*[[Janez Gradišnik]]: Človek je utihnil. Spominu [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]]. Celje: Mohorjeva družba, 1983. Hermina Jug-Kranjec avtorica dodatnega besedila. {{COBISS|ID = 2010376}}
▲{{bioslika|islike=hermina2.jpg|opis= Hermina Jug-Kranjec|napis=''Hermina Jug-Kranjec je četrta z desne v spodnji vrsti ''}}
* [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]▼
* [[Seznam slovenskih bibliografov]]▼
* [[Seznam predsednikov SSJLK]]▼
==
http://www.zbds-zveza.si/eticni_kodeks.asp▼
http://www.ukom.gov.si/slo/slovenija/kratka-predstavitev/slovenscina/zgodovinski-pregled/index.text.html▼
== Zunanje povezave ==
▲* http://www.zbds-zveza.si/eticni_kodeks.asp
▲* http://www.ukom.gov.si/slo/slovenija/kratka-predstavitev/slovenscina/zgodovinski-pregled/index.text.html
[[Kategorija:
[[Kategorija:
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
|