Dekameron: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Irenca (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Irenca (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
 
'''''Dekameron''''' je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze. Avtor dela je zanani renesančni umetnik in tudi utemeljitelj [[novele<!-- novela -->]] [[Giovanni Boccaccio]], ki je snov zanj jemal iz del rimskega[[rim]]skega pisca [[Apulej]]a. Delo je nastajalo med letoma [[1348]] in [[1353]], prvič pa je bilo natisnjeno skoraj sto let po pisateljevi smrti. Vsebuje sto novel, kar nakazuje tudi naslov-'''''dekameron''''' (iz gr. ''deka hemarai'', kar bi lahko prevedli kot desetdnevnica). Novele združuje enoten okvir-zbirka se začne mojstrskim realističnim opisom sratšne [[kuge<!-- kuga -->]], ki je leta [[1348]] prizadela [[Firence]] in [[Italijo<!-- Italija -->]]. Deset mladih lijudi-7 deklet in trije fante-se odloči zapustiti okuženo mesto. Zatečejo se v podeželjsko vilo, čas pa si, po predlogu ene izmed delket, krajšajo s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan vsak med njimi pove eno zgodbo. Ker je pripovdovalcev deset, nastane v desetih dneh 100 zgodb oz. novel. Vsak dan, razen prvega in devetega, je namenjen temi, ki jo določi "kralj" oz. "kraljica" dneva. V ospredju večine novel je čutna [[ljubezen]], prikazana v najrazližnejših življenskih položajih. Boccaccio poveličuje človečnost, naravnost, spontanost ni svobodo, kar je povezano z veliko gospodarsko močjo Firenc pisateljevega časa. '''''Dekameron''''' je več stoletij vplival na italijansko pa tudi širše evropsko prozno [[književnost]]. Najpomembnejša je ''[[Novela o sokolu]]''
 
'''''Dekameron''''' je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze. Avtor dela je zanani renesančni umetnik in tudi utemeljitelj [[novele<!-- novela -->]] [[Giovanni Boccaccio]], ki je snov zanj jemal iz del rimskega pisca [[Apulej]]a. Delo je nastajalo med letoma [[1348]] in [[1353]], prvič pa je bilo natisnjeno skoraj sto let po pisateljevi smrti. Vsebuje sto novel, kar nakazuje tudi naslov-'''''dekameron''''' (iz gr. ''deka hemarai'', kar bi lahko prevedli kot desetdnevnica). Novele združuje enoten okvir-zbirka se začne mojstrskim realističnim opisom sratšne [[kuge<!-- kuga -->]], ki je leta [[1348]] prizadela [[Firence]] in [[Italijo<!-- Italija -->]]. Deset mladih lijudi-7 deklet in trije fante-se odloči zapustiti okuženo mesto. Zatečejo se v podeželjsko vilo, čas pa si, po predlogu ene izmed delket, krajšajo s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan vsak med njimi pove eno zgodbo. Ker je pripovdovalcev deset, nastane v desetih dneh 100 zgodb oz. novel. Vsak dan, razen prvega in devetega, je namenjen temi, ki jo določi "kralj" oz. "kraljica" dneva. V ospredju večine novel je čutna [[ljubezen]], prikazana v najrazližnejših življenskih položajih. Boccaccio poveličuje človečnost, naravnost, spontanost ni svobodo, kar je povezano z veliko gospodarsko močjo Firenc pisateljevega časa. '''''Dekameron''''' je več stoletij vplival na italijansko pa tudi širše evropsko prozno [[književnost]]. Najpomembnejša je ''[[Novela o sokolu]]''