Hermina Jug Kranjec: Razlika med redakcijama

Leta [[1962]] je diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Po diplomi je bila zaposlena na Oddelku za slovanske jezike in književnost kot bibliotekarka do 1970. leta. V tem času je spoznala svojega moža, Marka Kranjca, ki je kar štirideset let opravljal delo bibliotekarja v knjižnici na Oddelku za slovanske jezike in književnost. V naziv [[lektor]]ice je bila izvoljena leta [[1968]] in učila honorarno, do [[1970]]. pa redno. [[Magisterij|Magistrirala]] je leta [[1979]] na Filozofski fakulteti iz slovenskega jezikoslovja. Leta [[1988]] je postala višja predavateljica za slovenščino kot tuji jezik in istega leta oddala [[doktorat|doktorsko]] disertacijo z naslovom Poetika in semantika Pregljevega romana Bogovec Jernej - poetska in pomenska oblikovanost povedi. [[Doktorat|Doktorirala]] je februarja [[1990]], naslednje leto pa bila izvoljena za docentko za slovenski knjižni jezik in stilistiko. Leta 1990 je bila predsednica 27. SSJLK. Postala je članica delovne skupine Jezikovno razsodišče, ki je bil ustanovljen leta 1980 v okviru Sveta za slovenščino v javnosti. Člani so oblikovali izjave o jezikovnopolitienihjezikovnopolitičnih vprašanjih in konkretnih primerih jezikovne nekulture. Hermina je bila tudi sama avtorica več izjav, objavljenih v Delu, ki so s strokovno argumentacijo in moralno-politično avtoriteto pomagale v danih razmerah dvigati med Slovenci jezikovno samozavest in občutljivost za jezikovno enakopravnost in jezikovno kulturo. Novembra [[1993]] se je upokojila.