Idealizem: Razlika med redakcijama

'''Idealizem''' je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo [[ideja|ideje]] oz. mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resničen«. Idealizem se pogosto obravnava kot nasprotje ''[[materializem|materializma]]'', saj oba pripadata skupini [[monizem|monističnih]] ontologij, ki jih lahko kontrastiramo z [[dualizem (filozofija uma)|dualistično]] in [[pluralizem (metafizika)|pluralistično]] [[ontologija|ontologijo]]. (Nasprotje med idealizmom in materializmom ima opraviti z vprašanjem resničnosti kot take - ne gre za zagovorništvo visokih moralnih standardov ipd.) [[Subjektivni idealizem|Subjektivni idealisti]] in [[fenomenalisti]] (npr. [[George Berkeley]]) menijo, da tvorijo resničnost umi in njihove izkušnje. [[Transcendentalni idealizem|Transcendentalni idealisti]] (npr. [[Immanuel Kant]]) iz narave znanja sklepajo na anravo predmetov znanja; pri tem pa ne trdijo, da so ti predmeti sestavljeni iz idej ali da ležijo v vedčevem umu. Objektivni idealisti so prepričani, da obstaja le en zaznavalec, ki je istoveten z zaznanim (doktrina Josiaha Roycea), ali da mišljenje omogoča najvišjo stopnjo samoopredeljevanja in stem najvišjo raven resničnosti ([[Hegel|Heglov]] ''Absolutni idealizem''). [[Panpsihizem|Panpsihisti]] (npr. [[Gottfried Leibniz|Leibniz]]) menijo, da so vsi predmeti izkustva tudi njegovi subjekti. To pomeni, da imajo rastline in minerali subjektivne izkušnje; vendar se te zelo razlikujejo od [[zavest]]i človeka.