Grad Kostel: Razlika med redakcijama

dodanih 31 zlogov ,  pred 14 leti
(→‎Turški vpadi: podnaslov)
Po smrti [[srbi|srbskega]] [[cesar]]ja [[Dušan Silni|Dušana Silnega]] so [[Turki]] vdrli na [[Balkanski polotok]] in ga zavzeli, kasneje pa še [[Carigrad]] in [[Bosna|Bosno]] ter si tako omogočili roparske pohode na Kranjsko. Ena od najpogostejših turških vpadnih poti na slovenske ozemlje čez Kolpo je bila prav v Kostelu. Od tu so prodirali na Kočevsko, Ribniško, ter proti [[Primorska|Primorski]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]. Na slovensko ozemlje so prvič prišli leta [[1408]], in sicer v okolico [[Metlika|Metlike]]. Po letu [[1424]] so vpadi za 45 let prenehali, potem pa se začeli ponavljati, vendar v hujših in strašnejših oblikah. V naslednjih 120 letih imamo zgodovinske vire o šestih pohodih, vendar o vseh verjetno nimamo zapisov. V vseh teh letih so Turki pomorili ogromno ljudi, oplenili in požgali vse vasi, a utrjenega gradu niso osvojili. To jim je aprila [[1578]] uspelo, pa še to s prevaro. Preoblečeni v hrvaške kmete in celo z dojenčki na rokah so se prikazali pred Kostelom s pretvezo, da so begunci in da potrebujejo zatočišče. Prebivalci gradu so jih spustili noter, vendar so ti begunci ponoči od znotraj odprli vrata in spustili ostale Turke v poslopje. Ti so grad oropali, požgali in s seboj odpeljali mnogo jetnikov. Po tem vpadu je bilo od tristo kmetij obljudenih le še sedem, na nenaseljene kmetije pa so se naselili [[Uskoki]].
 
==Obdobje po turških vpadih==
Kasneje je bil grad vključen v obrambni sistem [[Vojna krajina|Vojne krajine]], ki je varovala [[Evropa|Evropo]] pred turškimi vpadi. Leta 1809 je bil zaradi upora proti [[Francozi|Francozom]] grad še zadnjič zavzet, Napoleonovi vojaki pa so ga dokončno porušili.
 
30.763

urejanj