Mojca Pokrajculja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 23:
*Vsi ostali liki si sledijo v zaporedju. V pravljico vstopajo en za drugim, vsi na enak način. V pravljici vsi liki ostanejo do lova za zajčkom, na koncu ostane spet samo Mojca Pokrajculja (s tem se ponovi izhodiščna situacija).
==Interpretacija dela==
*Izhodiščna situacija: Živali se zatečejo v Mojčin piskerček, zaradi hudega mraza.
Analiza pravljice po [[Vladimirju Proppu|Vladimirju Proppu]]. Funkcija dejanja lika je pogojeno z njegovim pomenom za razvoj dogajanja. Niz funkcij po Proppu:
*»Junaku nekaj prepovejo«-Ko volk shrani med, naj ga ne bi jedel nihče, dokler Mojca ne bi tega dovolila.
*»Kršitev prepovedi«-Lisica poje ves med, zlaže se da jo boli trebuh. Zato jo lahko imenujemo škodljivec v pravljici (Naloga tega je da zmoti mir, koga prizadane, mu škoduje)
*»Poizvedovanje«-Ko ugotovijo, da medu ni več, začnejo iskati krivca. Mojca je določila: »Tat je bil domačin….«
*»Škodljivec poskuša prevarati svojo žrtev; deluje s pomočjo prevare«--Ko lisici prikapa med iz želodca, si za svojo žrtev izbere zajčka, ki leži ob njej in mu med razmeže okoli gobčka, ter ga s tem obsodi na kazen.
*»Škodljivec prizadene ali škoduje enemu od družinskih članov«--Ker živali živijo pod eno streho jih lahko opredelimo kot družinske člane. Lisica zajcu s tem, da ga zajca okoli gobca, škoduje in ga prizadane.
*»Žrtev nasede prevari«-Zajček se zbudi nič hudega sluteč in druge živali ga začnejo neusmiljeno preganjati. Ker zajček nima zagovora mu preostane le to, da zbeži.
*»Uspeh prevare«-Nihče ne posumi, da jih je lisica prevarala, tudi zajček na to ne opozori.
| |||