Desetnica (pravljica): Razlika med redakcijama

'''Desetnica''' je naslov [[ljudska pravljica|ljudske pravljice]] in hkrati ime [[literarni lik|literarnega lika]]. Pravljico je priredil [[Fran Milčinski]], v obliki [[slikanica|slikanice]] pa je izšla v letih [[1964]] in [[1966]]. Slikanici je ilustrirala [[Lidija Osterc]].

 

''Deseti otrok – deseti brat ali sestra (desetnica)'', kar ni le slovenska posebnost ljudskega izročila, mora v svet in je [[arhetip otroka sirote]]. Deseti otrok je ponavadi samosvoj in lahko tudi obdarjen z nenavadnimi darovi; razume govor živali, se spozna na zelišča.... Prvič se lahko vrne po sedmih letih. Ne nek način je tudi Desetnica, kot najmlajša izmed desetih sester, pomočnica smrti (legenda iz vzhodnega Pohorja). Če je deset sinov, nobene hčere vmes, gre deseti brat sam od doma po svoji volji.<br />

Deseti, deveti, dvanajsti, trinajsti pa tudi sedmi otrok istega spola naj bi bil po ljudskem izročilu bodisi božanstvo, demonsko bitje, jasnovidec, vrač, hkrati pa tudi žrtev, desetina, namenjena nekemu božanstvu. V slovanskih ljudskih pesmih morata desetnica oz. desetnik po svetu. Po desetnico pride v nekaterih variantah bela žena, Marija ali vila, v srbski pesmi vila na konju, ko pa se čez mnogo let vrne v rodno vas, je nihče ne prepozna, nočejo je sprejeti v hišo, posledica tega pa je nesreča: smrt matere ali nevihta s požarom. Usoda desetega otroka, namenjenega božanstvu, ki odloča o rojstvu in o smrti, je, da tava po gozdu in po tujih krajih. V slovenskem pripovednem izročilu s Pohorja deseto sestro imenujejo kar smrt. Na Gorenjskem jo imenujejo rojenica, desetemu bratu pa rojenjak. Poznejšega izvora so verjetno pripovedi, kjer nastopa desetnik ali desetnica le v vlogi jasnovidca in vedeževalca, človeka, ki ima nadnaravne sposobnosti.<br />

 

 

{{spoiler2}}

Iz naslednjega odlomka lahko razberemo usodo Desetnice, ki ji je dana po [[ljudsko izročilo|ljudskem izročilu]]:

»Neki dan sta se po svoji ljubi navadi zopet sprehajala po visokem gradu in gospod je pogledal gospe v črne oči in ji rekel: »Bog daj nama še desetega otroka,« in gospa je odgovorila: »Bog ga nama daj, toda sinka, ne hčerke, kajti če dobiva deseto hčer, ji bo po starih pismih sojeno, da mora z doma in brez miru in sreče pa svetu.«

 

 

== O vsebini ==

 

Pravljica Desetnica se vsebinsko razlikuje od ljudske pesmi v dveh stvareh; v ljudski pesmi je deseti hčeri ime Marjetica, medtem ko v pravljici njenega imena ne izvemo in v pesmici izhaja Desetnica iz višjega družbenega sloja – to je iz grajske družine, v zgodbi pa iz premožne kmečke družine, potek zgodbe pa je pri obeh oblikah popolnoma enak.<br />

Ko je desetnica prišla v gozd, se je že stemnilo in je pod prvo drevo prišla z namenom, da bi pod njim prenočevala, a ji drevo to odsvetuje, saj je vedelo, da bo nocoj strela udarila vanj in jo napoti k naslednjemu drevesu in to ji ravno tako odvrne in jo napoti k tretjemu, ki ji ponudi varno zavetje.<br />

Minilo je sedem let in Desetnica se je vrnila domov. Vsa je bila razcapana in je zaradi takega videza lastna mati ni prepoznala in je ni hotela sprejeti pod streho, kljub temu, da jo je Desetnica nagovorila z besedo mati. Desetnica razočarana kliče Bogu, da naj vse domače obvaruje in nato zapusti dom, mati pa umre.

== Interpretacija ==

Desetnica je tipično ljudsko besedilo. V njem najdemo veliko ljudskih prvin:

Ima pa tudi tipično značilnost pravljic, ki so [[bajeslovna bitja]], kot so Bog in čudežna ptica, ter govoreča drevesa.

 

Zgodba se zaključi v duhu čudežnosti in junaštva Desetnice, saj bralec dobi občutek, da Desetnica s tem, da se obrne k Bogu, nehote prikliče prekletstvo nad svojo mater in da kot junakinja odide nazaj v svet.<br />

Pri Desetnici se zelo dobro opazi, kako ''raste in se razvija njena miselnost''. Iz majhnega dekletca, ki ne razume zakaj mati joče, hitro dozori ob prejemu prstana, sama spozna svojo usodo in jo plemenito sprejme. Brez pomoči staršev ali drugih sester se odpravi po svetu in si tako že pridobi karakter glavnega lika zgodbe oziroma junaka. Z uspešnim soočenjem z vsemi težavami se njena osebnost utrjuje in se pokaže močna v trenutku, ko se upa zoperstaviti svojim staršem in jih kaznuje. Zelo premišljeno so zgodbo zaključili: kljub temu, da mati na koncu umre predvsem zaradi spoznanja, da je to njena hči, pa se ustvari drugačna slika; Desetnico vidimo v plemeniti luči, kljub temu, da je nekako kaznovala mater s pomočjo višjih sil.

[[Deseta hči|Deseti hčeri]] v pravljici Frana Milčinskega je ime Alenčica. Je šibkega telesa, zelo tiha in venomer zamišljena. Očetu in materi se je močno smilila, saj sta poznala njeno usodo, ki pa sta jo deklici prikrivala vse do njenega 14. leta, ko sta ji le to razkrila. Deklica pa se ni ustrašila svoje usode in jo pogumno odšla v svet. Naenkrat se je iz grajske gospodične, oblečene v svileno oblekico, spremenila v siromakinjo z raztrgano obleko.

 

[[Vladimir Jakovljevič Propp]] je bil ruski folklorist, ki je leta 1928 z [[Morfologija pravljice|Morfologijo pravljice]] postavil temelje za stukturalno-formalno analizo besedil. Pri določevanju teh osnov mu je pomagal študij 100 ruskih »čudežnih« pravljic iz [[zbirka Anafasjeva|zbirke Anafasjeva]], s katerimi je določil kar 31 različnih funkcij likov in 7 različnih likov ter posebno [[»home–away–home«]] teorijo.

Poudaril je, da zagotovo vsaka pravljica ne zajema vseh teh 31 funkcij in da tudi vseh 7 likov ni prisotnih, saj to prispeva k raznolikosti in pestrosti pravljic.

 

'''Izhodiščno stanje:'''

Desetnica se rodila kot deseta zaporedna hči in s tem ji je bila pisana kruta usoda.<br />

 

Motiv desetnice se v slovenski kulturi pojavlja kar pogosto: