Desetnica (pravljica): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
 
[[Slika:Img060.jpg|thumb|Desetnica]]
'''Desetnica''' je naslov [[ljudska pravljica|ljudske pravljice]] in hkrati ime [[literarni lik|literarnega lika]]. Pravljico je priredil [[Fran Milčinski]], v obliki [[slikanica|slikanice]] pa je izšla v letih [[1964]] in [[1966]]. Slikanici je ilustrirala [[Lidija Osterc]].
 
== Desetništvo v ljudskem izročilu==<br />
 
''Deseti otrok – deseti brat ali sestra (desetnica)'', kar ni le slovenska posebnost ljudskega izročila, mora v svet in je [[arhetip otroka sirote]]. Deseti otrok je ponavadi samosvoj in lahko tudi obdarjen z nenavadnimi darovi; razume govor živali, se spozna na zelišča.... VrnePrvič se lahko najprej vrne po sedmih letih. Ne nek način je tudi onaDesetnica, kot najmlajša izmed desetih sester, pomočnica smrti (legenda iz vzhodnega Pohorja). Če je deset sinov, nobene hčere vmes, gre deseti brat sam od doma po svoji volji in obratno.<br />
== Desetništvo v ljudskem izročilu==
Deseti otrok – deseti brat ali sestra (desetnica), kar ni le slovenska posebnost ljudskega izročila, mora v svet in je arhetip otroka sirote. Deseti otrok je ponavadi samosvoj in lahko tudi obdarjen z nenavadnimi darovi; razume govor živali, se spozna na zelišča.... Vrne se lahko najprej po sedmih letih. Ne nek način je tudi ona, kot najmlajša izmed desetih sester pomočnica smrti (legenda iz vzhodnega Pohorja). Če je deset sinov, nobene hčere vmes, gre deseti brat sam od doma po svoji volji in obratno.<br />
Deseti, deveti, dvanajsti, trinajsti pa tudi sedmi otrok istega spola naj bi bil po ljudskem izročilu bodisi božanstvo, demonsko bitje, jasnovidec, vrač, hkrati pa tudi žrtev, desetina, namenjena nekemu božanstvu. V slovanskih ljudskih pesmih morata desetnica oz. desetnik po svetu. Po desetnico pride v nekaterih variantah bela žena, Marija ali vila, v srbski pesmi vila na konju, ko pa se čez mnogo let vrne v rodno vas, je nihče ne prepozna, nočejo je sprejeti v hišo, posledica tega pa je nesreča: smrt matere ali nevihta s požarom. Usoda desetega otroka, namenjenega božanstvu, ki odloča o rojstvu in o smrti, je, da tava po gozdu in po tujih krajih. V slovenskem pripovednem izročilu s Pohorja deseto sestro imenujejo kar smrt. Na Gorenjskem jo imenujejo rojenica, desetemu bratu pa rojenjak. Poznejšega izvora so verjetno pripovedi, kjer nastopa desetnik ali desetnica le v vlogi jasnovidca in vedeževalca, človeka, ki ima nadnaravne sposobnosti.<br />
Desetnik in desetnica sta se do danes ohranila v ljudskem izročilu Slovanov, Baltov in Ircev. Pri drugih ljudstvih opazimo le nekaj podobnosti z izročilom o sedmem otroku, rojenenemu po vrsti in je istega spola. Tak otrok naj bi bil bodisi božansko, demonsko bitje ali vrač.<br />
Raziskave ljudskega bajeslovnega lirskega in epskega izročila so pokazale, da je kot desetnik zaznamovan tudi [[Zeleni Jurij]],[[''slovansko božanstvo'']], ki naj bi prineslo pomladno obnovo in rodovitnost, kot desetnica pa v lirski obliki Desetnice nastopa njegova sestra Marjetica, ki je posvečena ženskemu božanstvu rodovitnosti in smrti.
 
 
=== Odlomek iz Desetnice Frana Milčinskega ===<br />
{{spoiler2}}
Iz naslednjega odlomka lahko razberemo usodo Desetnice, ki ji je dana po [[ljudsko izročilo|ljudskem izročilu]]:
Vrstica 20 ⟶ 18:
== O vsebini ==
 
Pravljica Desetnica se vsebinsko razlikuje od ljudske pesmi v dveh stvareh; v ljudski pesmi je deseti hčeri ime Marjetica, medtem ko v pravljici njenega imena ne izvemo in v pesmici izhaja Desetnica iz višjega družbenega sloja – to je iz grajske družine, v zgodbi pa iz premožne kmečke družine, potek zgodbe pa je pri obeh oblikah popolnoma enak.<br />
Potek zgodbe pa je pri obeh oblikah popolnoma enak. Materi in očetu se je rodilo po vrsti že devet hčera in sta si močno želela, da bi deseti otrok bil sin, saj sta poznala ljudsko izročilo, ki pravi, da mora deseti otrok istega spola po vrsti, pri sedmih letih oditi po svetu. Tako je naneslo, da sta zopet dobila deklico, ki je bila lepša od vseh prejšnjih in mati je vedno razmišljala o tem, da bo hči kmalu morala oditi in je velikokrat jokala, kar je Desetnica opazila.<br /> Ko je Desetnica dopolnila sedem let, je na okno k materi priletela ptica z zlatim prstanom in je svetovala materi, naj vzame ta prstan in ga zamesi v kruh, katerega naj razreže na deset kosov in tista, ki bo prstan dobila, bo mogla oditi. Mati je ubogala ptico. Prstan je dobila Desetnica in je takoj spoznala, da bo morala oditi, zato se je oblekla v stare obleke in odšla ter ob slovesu rekla, da se vrne čez sedem let.<br />
Ko je desetnica prišla v gozd, se je že stemnilo in je pod prvo drevo prišla z namenom, da bi pod njim prenočevala, a ji drevo to odsvetuje, saj je vedelo, da bo nocoj strela udarila vanj in jo napoti k naslednjemu drevesu in to ji ravno tako odvrne in jo napoti k tretjemu, ki ji ponudi varno zavetje.<br />
Minilo je sedem let in Desetnica se je vrnila domov. Vsa je bila razcapana in je zaradi takega videza lastna mati ni prepoznala in je ni hotela sprejeti pod streho, kljub temu, da jo je Desetnica nagovorila z besedo mati. Desetnica razočarana kliče Bogu, da naj vse domače obvaruje in nato zapusti dom, mati pa umre.
Vrstica 27 ⟶ 25:
== Interpretacija ==
Desetnica je tipično ljudsko besedilo. V njem najdemo veliko ljudskih prvin:
- ''ljudska števila'' (3, 7, 9, 10)
- ''kratke in enostavne povedi''
- ''pomanjševalnice'' (deklica, sinček, ptičica, polančica, hčerkice, culica, sestrice, )
- ''veliko okrasnih pridevkov'' ( imovita kmečka, ljubka deklica, svileno oblekico, raztrgano obleko, temnem gozdu, strašno treskalo,…)
- ''ponavljanja'' (deklica, deklice, zbogom, zbogom, peci, peci, Bog vas obvarji, Bog vas obvarji)
Ima pa tudi tipično značilnost pravljic, ki so [[bajeslovna bitja]], kot jeso Bog in pa čudežna ptica, ter govoreča drevesa.
 
Sklepam, da je bila ''lirska oblika Desetnice ustvarjena veliko prej, kot pa pravljica''. To sklepam po tem, da ime in usoda Desetnice izhaja iz slovanskega božanstva, kateremu Marjetica, ki je deseta hči iz pesniške oblike, tudi sama pripada. V epski obliki, pa se pojavlja ime Bog, kakor kristjani poimenujejo svojega Boga.<br />
Zgodba se zaključi v duhu čudežnosti in junaštva Desetnice, saj bralec dobi občutek, da Desetnica s tem, da se obrne k Bogu, nehote prikliče prekletstvo nad svojo mater in da kot junakinja odide nazaj v svet.<br />
Pri Desetnici se zelo dobro opazi, kako ''raste in se razvija njena miselnost''. Iz majhnega dekletca, ki ne razume zakaj mati joče, hitro dozori ob prejemu prstana in, sama spozna svojo usodo in jo plemenito sprejme. Sama se brezBrez pomoči staršev ali drugih sester se odpravi po svetu in si tako že pridobi junaški karakter glavnega lika zgodbe oziroma junaka. Z uspešnim soočenjem z vsemi težavami se njena osebnost utrjuje in se pokaže močna v trenutku, ko se upa zoperstaviti svojim staršem in jih kaznuje. Zelo premišljeno so zgodbo zaključili: kljub temu, da mati na koncu umre predvsem zaradi spoznanja, da je to njena hči, pa se ustvari drugačna slika; Desetnico vidimo v plemeniti luči, kljub temu, da je nekako kaznovala mater s pomočjo višjih sil.
=== Desetnica po Milčinskemu ===<br />
[[Deseta hči|Deseti hčeri]] v pravljici Frana Milčinskega je ime Alenčica. Je šibkega telesa, zelo tiha in venomer zamišljena. Očetu in materi se je močno smilila, saj sta poznala njeno usodo, ki pa sta jo deklici prikrivala vse do njenega 14. leta, ko sta ji le to razkrila. Deklica pa se ni ustrašila svoje usode in jo pogumno odšla v svet. Naenkrat se je iz grajske gospodične, oblečene v svileno oblekico, spremenila v siromakinjo z raztrgano obleko.
 
== Morfologija pravljice Desetnica po Vladimirju J. Proppu ==<br />
 
[[Vladimir Jakovljevič Propp]] je bil ruski folklorist, ki je leta 1928 z [[Morfologija pravljice|Morfologijo pravljice]] postavil temelje za stukturalno-formalno analizo besedil. Pri določevanju teh osnov mu je pomagal študij 100 ruskih »čudežnih« pravljic iz [[zbirka Anafasjeva|zbirke Anafasjeva]], s katerimi je določil kar 31 različnih funkcij likov in 7 različnih likov ter posebno [[»home–away–home«]] teorijo.
Poudaril je, da zagotovo vsaka pravljica ne zajema vseh teh 31 funkcij in da tudi vseh 7 likov ni prisotnih, saj to prispeva k raznolikosti in pestrosti pravljic.
 
=== Funkcije pravljice Desetnica ===<br />
'''Izhodiščno stanje:'''
 
Desetnica se rodila kot deseta zaporedna hči in s tem ji je bila pisana kruta usoda.<br />
IZHODIŠČNO STANJE:
1. '''Eden od članov družine odide od doma'''
Desetnica se rodila kot deseta zaporedna hči in s tem ji je bila pisana kruta usoda.
Desetnica bo morala oditi, ker bo kmalu dopolnila 7 let in ker je deseta po vrsti.<br />
 
2. '''Nekaj se prepoveduje'''
1. EDEN OD ČLANOV DRUŽINE ODIDE OD DOMA
Ponavadi junaki nekaj prepovejo, tu pa je zaznati prepoved s strani ptice, ki indirektno materi prepove, da naj kar pošlje deseto hčer in ji ponudi rešitev.<br />
Desetnica bo morala oditi, ker bo kmalu dopolnila 7 let in ker je deseta po vrsti.
3. '''Kršitev prepovedi'''
 
Tu se pojavi drugi lik, ki ga Propp imenuje škodljivec. V zgodbi kot škodljivec nastopi ptica.<br />
2. NEKAJ SE PREPOVEDUJEJO
6. '''Škodljivec skuša prevarati svojo žrtev'''
Ponavadi junaki nekaj prepovejo, tu pa je zaznati prepoved s strani ptice, ki indirektno materi prepove, da naj kar pošlje deseto hčer in ji ponudi rešitev.
Ptiček ponudi prstan, ki bo odločil o usodi vseh hčera.<br />
 
7. '''Žrtev vzame prevaro'''
3. KRŠITEV PREPOVEDI
Tu se pojavi drugi lik, ki ga Propp imenuje škodljivec. V zgodbi kot škodljivec nastopi ptica.
 
6. ŠKODLJIVEC SKUŠA PREVARATI SVOJO ŽRTEV
Ptiček ponudi prstan, ki bo odločil o usodi vseh hčera.
 
7. ŽRTEV VZAME PREVARO
Mati vzame prstan.
''A7 Škodljivec posledično povzroči manko ali izginotje osebe''
A7 ŠKODLJIVEC POSLEDIČNO POVZROČI NENADNO IZGINOTJE JUNAKA
Mati je vzela prstan, ga dala v kruh in kruh ponudila hčeram. Prstan je dobila Desetnica, zato bo morala oditi.<br />
9. '''Junak izve za nesrečo ali manko'''
 
B3 Junaka pošljejo od doma pri čemer je pobudnik sam – Desetnica se sama preobleče in vzame culo in sama odide.<br />
9. JUNAK IZVE ZA NESREČO ALI MANKO IN GA POŠLJEJO OD DOMA
10. '''Iskalec / junak se odloči za odpor ali sprejme voljo'''
B3 Junaka pošljejo od doma pri čemer je pobudnik sam – Desetnica se sama preobleče in vzame culo in sama odide.
V tem primeru imamo namesto iskalca kar tudi junaka – Desetnico, ki ne kaže odpora zoper usodo.<br />
 
11. '''Junak zapusti dom'''
10. ISKALEC/ JUNAK PRIVOLI ALI SE ODLOČI ZA ODPOR
Tu se zopet pojavi nov lik, imenovan darovalec, ki ga junak sreča po naključju, ponavadi v gozdu. Tako desetnica v gozdu sreča drevesa, ki ji svetujejo.<br />
V tem primeru imamo namesto iskalca kar tudi junaka – Desetnico, ki ne kaže odpora zoper usodo.
12. '''Junaka preizkušajo'''
 
Desetnica je preizkušana na načinu zaupanja; od nje je odvisno, če bo verjela drevesom glede strele in si tako sama kroji usodo, čeprav to ni tipično preizkušanje junaka, ga je pa vseeno zaznati.<br />
11. JUNAK ZAPUSTI DOM
13. '''Junak se odzove na dejanja darovalca'''
Tu se zopet pojavi nov lik, imenovan darovalec, ki ga junak sreča po naključju, ponavadi v gozdu. Tako desetnica v gozdu sreča drevesa, ki ji svetujejo.
Desetnica upošteva nasveta dveh dreves in odide pod varno drevo.<br />
 
17. '''Junak je zaznamovan'''
12. JUNAKA PREIZKUŠAJO
H3 druge oblike zaznamovanja: desetnica izgleda zanemarjeno in razcapano, je bosa in umazana.<br />
Desetnica je preizkušana na načinu zaupanja; od nje je odvisno, če bo verjela drevesom glede strele in si tako sama kroji usodo, čeprav to ni tipično preizkušanje junaka, ga je pa vseeno zaznati.
20. '''Junak se vrne'''
 
Desetnica pride do doma.<br />
13. JUNAK SE ODZOVE NA DEJANJA DAROVALCA
23. '''Junak prispe domov ne da bi ga prepoznali'''
Desetnica upošteva nasveta dveh dreves in odide pod varno drevo.
Desetnica pride domov, ne da bi jo mati prepoznala.<br />
 
30. '''Škodljivca kaznujejo'''
17. JUNAK JE ZAZNAMOVAN
Tu pa pride do dileme; ne vemo več, kdo je pravi škodljivec-ali je to mati ali ptica. Propp razlaga, da to ni nič nenavadnega saj se vloge likov velikokrat prenesejo na drugi lik. Ne nek način je mati druga škodljivka, saj je nanjo bila s tem, da je poslušala ptico, prenesena funkcija škodljivca, ki je škodila desetnici. Mati je kaznovana s smrtjo.<br />
H3 druge oblike zaznamovanja: desetnica izgleda zanemarjeno in razcapano, je bosa in umazana.
 
20. JUNAK SE VRNE
Desetnica pride do doma.
 
23. JUNAK PRISPE DOMOV NE DA BI GA PREPOZNALI
Desetnica pride domov, ne da bi jo mati prepoznala.
 
30. ŠKODLJIVCA KAZNUJEJO
Tu pa pride do dileme; ne vemo več, kdo je pravi škodljivec-ali je to mati ali ptica. Propp razlaga, da to ni nič nenavadnega saj se vloge likov velikokrat prenesejo na drugi lik. Ne nek način je mati druga škodljivka, saj je nanjo bila s tem, da je poslušala ptico, prenesena funkcija škodljivca, ki je škodila desetnici. Mati je kaznovana s smrtjo.
 
Ostale funkcije so preprosto izpuščene, saj jih ne zaznamo.
 
Ostale funkcije so preprosto izpuščene, saj jih ne zaznamo.<br />
=== Teorija »home – away – home« ===
To je preprosta teorija, ki pravljico vsebinsko deli na tri dele.