Lambert Ehrlich: Razlika med redakcijama

Po gimnaziji v [[Celovec|Celovcu]] je študiral teologijo v [[Innsbruck]]u ([[1897]]–[[1902]]) in v [[Rim]]u ([[1903]]), bil 1903 posvečen in isto leto tudi doktoriral v Inssbrucku. Najprej je služboval kot [[kaplan]] v [[Beljak]]u, nato 1903–[[1907]] kot [[stolni kaplan]] v Celovcu, 1907–[[1910]] kot škofov tajnik in 1910–[[1919]] kot [[profesor]] v celovškem bogoslovju. Bil je vodilni duh katoliškega prosvetnega dela med koroškim ljudstvom. Kot izvedenec za razmere na Koroškem je bil 1919 imenovan v jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci v [[Pariz]]u. [[1920]]–[[1921]] je v Parizu in [[Oxford]]u nadaljeval etnološke in verstveno-primerjalne študije. Leta [[1922]] je postal redni profesor [[primerjalno veroslovje|primerjalnega veroslovja]] na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|ljubljanski teološki fakulteti]], kar je ostal do smrti. Napisal je več knjig in razprav, posvečenih običajem [[avstralski domorodci|avstralskih domorodcev]] idr. etnološkim in teološkim vprašanjem. Deloval je v raznih cerkvenih organizacijah. Bil je cerkveni zastopnik pri [[Slovenska dijaška zveza|Slovenski dijaški zvezi]], pri [[Akademska zveza|Akademski zvezi]], pri akademskem klubu [[Straža (klub)|Straža]] ter pri marijanski kongregaciji za akademike. Postal je ideolog akademskega kluba Straža. Kot protikomunist je v času okupacije odločno nasprotoval narodnoosvobodilnemu gibanju, zato je aprila [[1942]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico z analizo položaja ter s predlogi za uničenje partizanstva. [[VOS]] [[OF]] ga je zaradi delovanja v okviru bele garde usmrtila.▼