Desetnica (pravljica): Razlika med redakcijama

Deseti otrok – deseti brat ali sestra (desetnica), kar ni le slovenska posebnost ljudskega izročila, mora v svet in je arhetip otroka sirote. Deseti otrok je ponavadi samosvoj in lahko tudi obdarjen z nenavadnimi darovi; razume govor živali, se spozna na zelišča.... Vrne se lahko najprej po sedmih letih. Ne nek način je tudi ona, kot najmlajša izmed desetih sester pomočnica smrti (legenda iz vzhodnega Pohorja). Če je deset sinov, nobene hčere vmes, gre deseti brat sam od doma po svoji volji in obratno.<br />

Deseti, deveti, dvanajsti, trinajsti pa tudi sedmi otrok istega spola naj bi bil po ljudskem izročilu bodisi božanstvo, demonsko bitje, jasnovidec, vrač, hkrati pa tudi žrtev, desetina, namenjena nekemu božanstvu. V slovanskih ljudskih pesmih morata desetnica oz. desetnik po svetu. Po desetnico pride v nekaterih variantah bela žena, Marija ali vila, v srbski pesmi vila na konju, ko pa se čez mnogo let vrne v rodno vas, je nihče ne prepozna, nočejo je sprejeti v hišo, posledica tega pa je nesreča: smrt matere ali nevihta s požarom. Usoda desetega otroka, namenjenega božanstvu, ki odloča o rojstvu in o smrti, je, da tava po gozdu in po tujih krajih. V slovenskem pripovednem izročilu s Pohorja deseto sestro imenujejo kar smrt. Na Gorenjskem jo imenujejo rojenica, desetemu bratu pa rojenjak. Poznejšega izvora so verjetno pripovedi, kjer nastopa desetnik ali desetnica le v vlogi jasnovidca in vedeževalca, človeka, ki ima nadnaravne sposobnosti.<br />

Desetnik in desetnica sta se do danes ohranila v ljudskem izročilu Slovanov, Baltov in Ircev. Pri drugih ljudstvih opazimo le nekaj podobnosti z izročilom o sedmem otroku, rojenenemu po vrsti in je istega spola. Tak otrok naj bi bil bodisi božansko, demonsko bitje ali vrač.<br />

[[=== Ljudska pesem DESETNICADesetnica ===]]

== O VSEBINIvsebini ==

Pravljica Desetnica se vsebinsko razlikuje od ljudske pesmi v dveh stvareh; v ljudski pesmi je deseti hčeri ime Marjetica, medtem ko v pravljici njenega imena ne izvemo in v pesmici izhaja Desetnica iz višjega družbenega sloja – to je iz grajske družine, v zgodbi pa iz premožne kmečke družine.<br />

Potek zgodbe pa je pri obeh oblikah popolnoma enak. Materi in očetu se je rodilo po vrsti že devet hčera in sta si močno želela, da bi deseti otrok bil sin, saj sta poznala ljudsko izročilo, ki pravi, da mora deseti otrok istega spola po vrsti, pri sedmih letih oditi po svetu. Tako je naneslo, da sta zopet dobila deklico, ki je bila lepša od vseh prejšnjih in mati je vedno razmišljala o tem, da bo hči kmalu morala oditi in je velikokrat jokala, kar je Desetnica opazila.<br /> Ko je Desetnica dopolnila sedem let, je na okno k materi priletela ptica z zlatim prstanom in je svetovala materi, naj vzame ta prstan in ga zamesi v kruh, katerega naj razreže na deset kosov in tista, ki bo prstan dobila, bo mogla oditi. Mati je ubogala ptico. Prstan je dobila Desetnica in je takoj spoznala, da bo morala oditi, zato se je oblekla v stare obleke in odšla ter ob slovesu rekla, da se vrne čez sedem let.<br />

Ko je desetnica prišla v gozd, se je že stemnilo in je pod prvo drevo prišla z namenom, da bi pod njim prenočevala, a ji drevo to odsvetuje, saj je vedelo, da bo nocoj strela udarila vanj in jo napoti k naslednjemu drevesu in to ji ravno tako odvrne in jo napoti k tretjemu, ki ji ponudi varno zavetje.<br />

== INTERPRETACIJAInterpretacija ==

Sklepam, da je bila lirska oblika Desetnice ustvarjena veliko prej, kot pa pravljica. To sklepam po tem, da ime in usoda Desetnice izhaja iz slovanskega božanstva, kateremu Marjetica, ki je deseta hči iz pesniške oblike, tudi sama pripada. V epski obliki, pa se pojavlja ime Bog, kakor kristjani poimenujejo svojega Boga.<br />

Zgodba se zaključi v duhu čudežnosti in junaštva Desetnice, saj bralec dobi občutek, da Desetnica s tem, da se obrne k Bogu, nehote prikliče prekletstvo nad svojo mater in da kot junakinja odide nazaj v svet.<br />

== MORFOLOGIJAMorfologija DESETNICEpravljice PODesetnica VLADIMIRJUpo Vladimirju J. PROPPUProppu ==