Redakcija: 21:14, 29. marec 2007 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m nov članek		Redakcija: 15:00, 8. februar 2008 uredi razveljavi Cabana (pogovor \| prispevki) 2.171 urejanj razširitev članka Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Slovenska deklaracija''' (tudi: '''/slovenske/ punktacije''') je bila narodnopolitična izjava oziroma [[politična deklaracija]], ~~ki jo je~~nekdanje [[~~31. december~~SLSz\|~~31. decembra~~SLS]] [[s konca 1932]], ~~objavila~~ki ~~[[Slovenska~~so ~~ljudska~~jo ~~stranka~~v [[Slovenija\|Sloveniji]] ilegalno širili v obliki letakov, 31. decembra pa jo je objavilo [[~~časopis~~Trst\|tržaško]]u ''glasilo [[~~Slovenec~~Il ~~(časopis)\|Slovencu~~Piccolo]]''. S to deklaracijo se je takrat opozicijska [[SLSz\|SLS]] pridružila preostalim opozicijskim strankam zoper centralistično-unitaristični jugoslovanski režim. Deklaracijo je zasnoval štajerski krog nekdanje [[SLSz\|SLS]] in zanjo pridobil načelnika stranke [[Anton Korošec\|Antona Korošca]]. Punktacije so ugotavljale, da je slovenski narod razdeljen na štiri države (Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko), zato je njegova temeljna zahteva, da se združi v enotno politično enoto, ker se lahko le tako brani in si zagotovi splošen napredek. Glavnemu delu naroda, ki živi v Jugoslaviji, je naložena naloga, da se za ta ideal zavzema vse dotlej, dokler ne bo uresničen. Slovenski narod si mora v Jugoslaviji izbojevati samostojen položaj, ki bo spodbujal vse druge dele naroda, živeče v drugih državah; zato mu je potrebna: nacionalna individualnost, ime, zastava, etnična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda, radikalna socialna zakonodaja, ko more zagotoviti življenjske koristi in harmonično razvijanje vseh potrebnih in produktivnih poklicev, posebno kmečkega in delavskega razreda. Za dosego tega je potrebno, da si Slovenci, Hrvati in Srbi ustvarijo po svobodnem sporazumu in na demokratični podlagi državo samoupravnih enot, katerih ena bo tudi Slovenija. Slovenska deklaracija je bila eden najbolj radikalnih in jasnih slovenskih narodnopolitičnih programov v Jugoslaviji med vojnama. Nasprotniki, zlasti slovenski liberalci, so ji pripisovali separatistični značaj. Zahtevali so kaznovanje njenih avtorjev in nekateri prvaki slovenskega katoliškega političnega tabora so bili 1933 res obsojeni na zaporne kazni ali internacijo; med njimi [[Anton Korošec]], [[Franc Kulovec]], [[Marko Natlačen]] in [[Anton Ogrizek]]. Po 1935 nekdanja [[SLSz\|SLS]] ni več dosledno vztrajala pri Slovenski deklaraciji. ~~Deklaracija je bila odgovor [[klerikalizem\|klerikalcev]] na [[šestojanuarska ustava\|šestojanuarsko ustavo]]; v njej so zahtevali oz. zapisali:~~ * združitev vseh [[Slovenci\|Slovencev]] iz [[Slovenija\|Slovenije]], [[Italija\|Italije]], [[Avstrija\|Avstrije]] in [[Madžarska\|Madžarske]] v eno [[država\|politično tvorbo]], * Slovenci v Sloveniji morajo najbolj delati na tej zahtevi in sicer tako, da bo Slovenija privlačna za ostale Slovence (boljši [[gospodarstvo\|gospodarski]], [[politika\|politični]], [[kultura\|kulturni]],... položaj), * Slovenci in drugi [[narod]]i morajo imeti: narodno individualnost, ime, [[zastava\|zastavo]], [[etnična skupnost\|etnično skupnost]], [[človekove pravice\|finančno samostojnost, politično in kulturno svobodo]], ustrezno socialno zakonodajo,... * vsi narodi [[Kraljevina Jugoslavija\|Kraljevine Jugoslavije]] (Slovenci, [[Hrvati]], [[Srbi]]) morajo biti enakopravni in biti združeni na [[demokracija\|demokratični]] osnovi. [[Vlada]] je deklaracijo razglasila za protidržavno in [[27. januar]]ja [[1933]] odredila [[konfinacija\|konfinacijo]] vodilnih članov stranke: [[Fran Kulovec]] (generalni tajnik), [[Marko Natlačen]] (podpredsednik) in [[Anton Ogrizek]] (član odbora). {{poli-stub}}

Slovenska deklaracija: Razlika med redakcijama