Dušanov zakonik (v starih rokopisih ga imenujejo '''Zakon Blagovjernago Cara Dušana'''), je poleg [[nomokanon]]aSavin [[Sveti Savanomokanon|nomokanon Svetega Save]] najpomembnejši zakonik fevdalne Srbije. Zakonik je bil sprejet na zborih cerkvenih dostojanstvenikov in plemstva leta [[1349]] in dopolnjen leta [[1354]]. Njegov namen je bil zavarovati položaj in pooblastila plemstva, dati zakonsko osnovo za posedovanje [[sebar|meropah]]ov in drugih [[sebar]]jev in učvrstiti oblast na osvojenih ozemljih z ustanovitvijo enotne [[Balkan|balkanske]] države.
Zakonik je sestavljen iz 135 do 201 člena, odvisno od različice ohranjenega rokopisa.
