Redakcija: 02:40, 5. junij 2005 uredi Ike~slwiki (pogovor \| prispevki) 130 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 02:43, 5. junij 2005 uredi razveljavi Ike~slwiki (pogovor \| prispevki) 130 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 10: Dedovanje je klasična veja prava; stara približno toliko, kot organizirana družba. Njen predmet je bil in še precej je življenskega pomena - prehod ''najpomembnejših stvari za življenje (takrat polja, živina, orožje, nakit) na potomce''. Prvo institucionalno (pravno) ureditev je zaslediti v Hammurabijevem zakoniku, zagotovo pa na Zakoniku sedmih plošč z začetka starega rima. Od takrat naprej je bilo dedovanje vedno zagotovljeno in je redno pripadlo najstarejšemu sinu. Država (tj, oblast) se v dedovanje zaradi omenjene življenjske pomembnosti ni dosti vmeševala. Konec srednjega veka so sicer bili lovi na čarovnike/čarovnice: ni skrivnost, da so mnogi raje umrli na torturi inkvizicije, kot pa priznali - ker potem bi njihovo premoženje pripadlo Cerkvi, družini pa ne ostalo nič. Še večim se je zgodilo prav slednje. A ''[[pustmo stanje]]'' in poglejmo pravne vidike. Dedno pravo sprada med [[zasebno pravo~~\|zasebnega prava~~]], ker je ureditev dedovanja v veliki meri prepuščena svobodni volji zapustnika (pri sestavi oporoke - svoboda testiranja oz. svoboda oporočnega razpolaganja) in potem dediča (ki lahko npr. prezadolženo dediščino zavrne). To je temeljno načelo dednega prava. Kot že rečeno, deduje se po oporoki ali zakonu. Če obstaja veljavna oporoka, se deduje po njej. Če ne obstaja, se deduje po zakonu. Tretja stvar je nujno dedovanje: če se deduje po oporoki, pa ta nujnim dedičem ne prizna njihovega deleža, se po zakonu oporoka prilagoti tako, da ga dobijo.

Dedno pravo: Razlika med redakcijama