Redakcija: 13:11, 5. februar 2008 uredi Barbara Božič (pogovor \| prispevki) 95 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:17, 5. februar 2008 uredi razveljavi Barbara Božič (pogovor \| prispevki) 95 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 35: == Analiza pravljice == '''Književni čas''' pravljice ni točno določen. '''Književni prostor''' je vas Dremavci, ki je ležala na robu gozda in gozd. '''Pripovedovalec''' je tretjeosebni ali vsevedni. Pravljico pripoveduje pisatelj in se na koncu tudi sam vključi vanjo: Vrstica 48 ⟶ 50: mati osel sivček * '''''stranske''''': ** smrt Vrstica 78 ⟶ 79: '''Hčerka Mretka''' je tudi pogumna oseba, saj gre sama po brata in očeta, ker se ne vrneta domov. Je zelo pomembna pri razpletu pravljice, ker reši Jureta iz koče razbojnikov. '''Mati''' je ~~bila~~ samo mati, brez imena, ker ~~sta~~ jo tako ~~klicala~~kličeta sinček in hčerka in tudi oče. '''Osel sivček''' ~~je imel~~ima kakor vsi osli štiri noge, zadaj rep, spredaj debelo glavo in na glavi dolga ušesa. Je zelo navezan na svojega gospodarja in njegovo družino. Ostale književne osebe: smrt, padar, zajček, siva miška, razbojniki, pesnik, volk. Vrstica 87 ⟶ 88: == Motivno-tematske povezave == [[Slika: JankoinMetka1.jpg\|thumb\|~~right~~left\|~~110px~~120px\|Naslovnica knjige Janko in Metka\|Naslovnica knjige Janko in Metka]] [[Slika: Bratecinsestrica1.gif\|thumb\|~~left~~right\|~~110px~~120px\|Naslovnica knjige Bratec in sestrica\|Naslovnica knjige Bratec in sestrica]]▼ '''Glavni motiv''' v pravljici je '''motiv čarovnice''', ki je v klasičnih ljudskih pravljicah zelo pogost. Čarovnica Čirimbara je podobna čarovnici v pravljici [[Janko in Metka]], katero je [[Bruno Bettelheim]] v knjigi Rabe čudežnega: o pomenu pravljic označil kot poosebljenje uničevalnih vidikov oralnosti. Pravljici sta si podobni tudi zaradi imen otrok Janko in Jure ter Metka in Mretka. V obeh pravljicah je čarovnica premagana, dobro premaga zlo. Prav tako obe družini tare revščina, dao trokom nimajo dati kaj jesti. ▲[[Slika: Bratecinsestrica1.gif\|thumb\|left\|110px\|Naslovnica knjige Bratec in sestrica\|Naslovnica knjige Bratec in sestrica]] V pravljici je prisoten tudi '''motiv bratca in sestrice'''. Spominja nas na [[Brothers Grimm\|Grimmovo]] pravljico [[Bratec in sestrica]], ki prav tako kot Čarovnica Čirimbara govori o dogodivščinah brata in sestre. [[Bruno Bettelheim]] pravi, da na začetku takšnih pravljic med bratom in sestro ni nikakršnih razlik: živita skupaj in enako čutita, sta neločljiva. Toda potem, v nekem trenutku odraščanja, se eden od njiju spremeni v žival (Juretu zrastejo velika, kosmata oslovska ušesa), drugi pa ne. Na koncu pravljice žival spet dobi svojo človeško podobo; oba sta spet združena in se ne bosta nikoli več ločila. To je simbolični načiin, na katerega pravljica podaja bistvene stopnje razvoja človekove osebnosti: otrokova osebnost sprva ni diferencirana; nato se iz nediferencirane stopnje stopnje razvijejo ono, jaz in nadjaz. V procesu dozorevanja se morajo integrirati, čeprav jih vleče v nasprotne smeri. == Izdaje == [[Slika: CarovnicaCirimbara2.jpg\|thumb\|right\|~~110px~~120px\|Naslovnica zgoščenke Čarovnica čirimbara\|Naslovnica zgoščenke Čarovnica Čirimbara]] Vrstica 110 ⟶ 109: == Viri in literatura == [[Slika: BrunoB1.jpg\|thumb\|right\|120px\|Naslovnica knjige Rabe čudežnega: O pomenu pravljic\|Naslovnica knjige Rabe čudežnega: O pomenu pravljic]] === Viri === [[France Bevk\|BEVK, F.]] Čarovnica Čirimbara : pravljice. Lukovica : Založba LIBRO-GČP, 1994. BEVK, F. Čarovnica Čirimbara : Štiri slovenske pravljice. Lukovica : Libro, 1994. Vrstica 117 ⟶ 118: * BEVK, F. Čarovnica Čirimbara. [[Ljubljana]] : [[Mladinska knjiga]], 1958. * BEVK, F. Čarovnica Čirimbara. Gorizia, 1958. === Literatura === *[[Bruno Bettelheim\| BETTELHEIM, B.]] Rabe čudežnega : o pomenu pravljic. Ljubljana : Studia humanitatis, [[2002]].

Čarovnica Čirimbara: Razlika med redakcijama