Dušanov zakonik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 6:
Zakonik je sestavljen iz 135 do 201 člena, odvisno od različice ohranjenega rokopisa.
Prvih 38. členov je
Sestavljalci zakonika so se naslanjali na naslednje zakonske vire: določila iz [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskega prava]], tako imenovane [[Vasilika|Vasilike]], in razne srbske listine in dogovore. Zakoniku sta dodana dva bizantinska pravna dokumenta: skrajšana [[Sintagma Matije Vlastarja]] in Zakonik cesarja [[Justinjan]]a (''Justinjanova kodifikacija''), tako da so vsi trije dokumenti kot celota vir za študij prava v Dušanovi državi.
Po proglasitvi za [[car]]ja [[Srbi|Srbov]] in [[Grki|Grkov]] je car [[Stefan Dušan]] želel na zakonit način vladati podanikom [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], zato je bizantinske zakone, kanone in pravna pravila bizantinske cerkve prevzel za svoje. Treba je bilo samo uskladiti nasprotja in razlike v pravnem redu Bizantinskega cesarstva in srbskih pokrajin, kjer se je vladalo po "srbskih običajih".
Dušanova kodifikacija je bila torej tudi pravna unifikacija, se pravi poenotenje pravnega reda na celotnem ozemlju srednjeveškega [[Balkan]]a, bizantinsko pravo pa je bilo vgrajeno v temelje srednjeveškega srbskega prava.
Vrstica 16:
Zakonik so začeli pisati več let pred uradnim sprejetjem na skupščini (saboru) v Skopju (še bolj verjetno pa v Serezu) leta [[1349]]. Zakonik je verjetno pisala zakonodajna komisija, čeprav za to trditev v trenutno znanih virih ni nobenega dokaza. Težav pri pisanju je bilo prav gotovo veliko, ker je bilo potrebno natančno poznavanje bizantinskega prava, prejšnjih srbskih pisnih dokumentov, srbskega prava in okoliščin v državi, besedilo pa je moralo biti pred sprejemom v skupščini dobro pripravljeno. O tem, kako se je na zakonik odzvalo plemstvo in ali se je uprlo ali ne, ni nobenih podatkov. Stanje v Srbiji se je v tistem šasu prav gotovo razlikovalo od stanja na [[Češka| Češkem]], kjer se je plemstvo odkrito in uspešno uprlo podobnim namenom Karla IV. Odločen odpor visokega češkega plemstva (panov) je preprečil, da bi bi bil zakonik [[''Majestas Karolina'']] sprejet.
Dušanov zakonik so leta [[1354]] dopolnili z novimi določili. Original zakonika ni ohranjen, obstoja pa več kot dvajset prepisov, od katerih sta najpomembnejša Prizrenski s konca [[14. stoletje|14.]] ali začetka [[15. stoletje|15. stoletja]] in Struški iz 14. stoletja, ki je verjetno najbližji originalu.
==Prepisi==
| |||