Enodnevnice: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 1194668 uporabnika 90.157.227.199 (pogovor) razveljavljena
Vrstica 25:
'''Enodnévnice''' ([[znanstveno ime]] '''Ephemeroptera'''; [[grščina|grško]] ephemeros - ''kratkoživeč'' + pteron - ''[[krilo]]'') so [[red (biologija)|red]] [[žuželke|žuželk]] s približno 2500 opisanimi [[Vrsta_(biologija)|vrstami]]. So [[evolucija|evolucijsko]] stara skupina krilatih žuželk (''[[Pterygota]]''), najbolj sorodna [[kačji pastirji|kačjim pastirjem]], ki poseljuje vodne [[habitat]]e po vsem svetu. Njihova največja značilnost je kratka življenjska doba odraslih živali, ki znaša od nekaj ur do nekaj dni, odvisno od vrste. Po tej značilnosti so enodnevnice dobile tudi ime v [[latinščina|latinščini]], [[slovenščina|slovenščini]] in mnogih drugih jezikih (npr. [[nemščina|nemško]] ''Eintagsfliege'', [[nizozemščina|nizozemsko]] ''Eendagsvlieg'').
 
== Telesne značilnosti ==
[[Slika:Ephemeroptera01.jpg|thumb|150px|left|Samec enodnevnice. Dobro so vidna velika sprednja krila, dolge sprednje noge in dva cerka na koncu zadka.]]
OPIS
Odrasle enodnevnice so srednje velike žuželke, prepoznamo jih po velikih kožnatih [[žuželčje krilo|krilih]], ki jih ob mirovanju držijo navpično, in dveh ali treh dolgih izrastkih na koncu [[zadek|zadka]] - parnih [[cerk|cerkih]] in [[terminalni filum|terminalnem filumu]]. Sprednji par kril je mnogo večji od zadnjega, ki je lahko povsem zakrnel. Samci večine vrst imajo velike [[oko|oči]], ki so pri nekaterih vrstah sestavljene iz dveh delov, in zelo dolge sprednje noge, ki služijo za držanje samice med parjenjem. Ostale noge so drobne, lahko celo manjkajo. [[Obustne okončine]] so deloma ali povsem zakrnele, na glavi so poleg oči samo še kratke, ščetinaste [[tipalnica|tipalnice]]. Podobne so [[Vrbnice|vrbnicam]], [[mladoletnice|mladoletnicam]] in nekaterim [[mrežekrilci|mrežekrilcem]], vendar jih od teh skupin enostavno ločimo po kratkih tipalnicah.
Enodnévnice so red žuželk s približno 2500 opisanimi vrstami. So stara skupina krilatih žuželk ,najbolj sorodna kačjim pastirjem. Njihova največja značilnost je kratka življenjska doba odraslih živali, ki znaša od nekaj ur do nekaj dni, odvisno od vrste. Po tej značilnosti so enodnevnice dobile tudi ime v latinščini, slovenščini in mnogih drugih jezikih.
TELESNA ZGRADBA
Odrasle enodnevnice so srednje velike žuželke, prepoznamo jih po velikih kožnatih krilih, ki jih ob mirovanju držijo navpično, in dveh ali treh dolgih izrastkih na koncu zadka - parnih cerkih. Sprednji par kril je mnogo večji od zadnjega, ki je lahko povsem zakrnel.
Samci večine vrst imajo velike oči, ki so pri nekaterih vrstah sestavljene iz dveh delov, in zelo dolge sprednje noge, ki služijo za držanje samice med parjenjem. Ostale noge so drobne, lahko celo manjkajo. Obustne okončine so deloma ali povsem zakrnele, na glavi so poleg oči samo še kratke, ščetinaste tipalnice .
ŽIVLJENJSKI PROSTOR
Ličinke enodnevnic živijo v skoraj vseh tipih celinskih voda in so pomemben vir prehrane za ribe in druge vodne plenilce. To še posebej velja za zadnje razvojne stopnje ličinke, zaradi česar njihovo obliko pogosto posnemajo z vabami za muharjenje. So pripadniki bentosa, združbe rečnega dna.
PREHRANJEVANJE
Ličinke večine vrst se prehranjujejo z rastlinsko hrano, nekatere pa so plenilske. Dihajo pa s škrgami.
 
Značilnost ličink je, da imajo sedem parov [[traheja|trahealnih]] [[škrge|škrg]] na zgornji strani zadka. Ponavadi imajo cerka in terminalni filum, nekatere vrste pa samo cerka.
RAZMNOŽEVANJE
Edina funkcija odraslih živali je parjenje. V tem obdobju se enodnevnice ne prehranjujejo - obustne okončine so zakrnele, prebavila so napolnjena z zrakom. Takrat tisoči osebkov rojijo ob vodnih telesih, plešejo po zraku v velikih skupinah, se parijo in počivajo na vsaki primerni površini. Zaradi svoje številčnosti včasih povzročajo nevšečnosti človeku, saj po parjenju in odlaganju jajčec njihova trupla prekrijejo okolico, lahko pa tudi zamašijo cevi za vodo
 
== Življenje ==