Helenistično obdobje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
preureditev in dodatek |
||
Vrstica 1:
'''Helenizem''' (originalno: '''Ἕλλην'''; izvor besede izhaja iz izraza, s katerim so antični Grki nazivali sami sebe) označuje zgodovinsko obdobje med smrtjo [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], leta [[323]] pr. Kr. do [[Bitka pri Akaciju|Bitke pri Akaciju]] leta [[31]] pr. Kr. oz. propada zadnjega helenističnega kraljestva, t.j. [[Kleopatra|Kleopatrinega]] [[Egipt]]a<ref> {{navedi splet|url=http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/klasfilol/ucitelji/marincic/pregled/helenizem.pdf|title=Helenizem, referat}}</ref>. Ta izraz je prvi uporabil [[Nemčija|nemški]] [[zgodovinar]] iz 19. stoletja, [[Johann Gustav Droysen]], da bi z njim opisal širjenje grške kulture in kolonizacije po negrških deželah, ki so bile priključene z osvajanji Aleksandra Velikega v 4. stoletju pred Kristusom. Helenizem tudi označuje spojitev nekdanjega [[antična Grčija|grškega sveta]], ki si je delil skupno grško kulturo, ta pa je temeljila na kulturi Atenske mestne države - [[polis]], iz 5. in 4. stoletja pr. Kr., s kulturami Bližnjega Vzhoda.<ref name=mcleod>Roy M. MacLeod, ''The Library Of Alexandria: Centre Of Learning In The Ancient World''</ref> Grška kultura je tako v tem obdobju dosegla svojevrsten vzpon, ki se dobro odraža tudi v umatnosti tega časa. Obdobje je označeno tudi z novim valom grške [[kolonizacija|kolonizacije]], ki je postavila grška kraljestva v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]].<ref name=wilcken>Ulrich Wilcken, ''Griechische Geschichte im Rahmen der Alterumsgeschichte''.</ref> Ta nova mesta so postavljali grški kolonisti, ki so prihajali iz različnih delov t.i. Velike Grčije (''Magna Grecia'') in ne le iz določenene matične polis oz. "metropolis", kot se je to dogajalo poprej.<ref name=wilcken/> Glavni kulturni centri so izšli iz matične Grčije v [[Pergamon]], [[Rhodes]], kot tudi v povsem nove grške kolonije, kot sta bili [[Antiohija]] in [[Aleksandrija]]. Ta mešanica grških govorcev je rodila novi [[dialekt]], ki je baziral na atiški grščini, poznan pa postal nato pod imenom helenistična grščina in je vsrkal in nadomestil vse [[idiom]]e grškega jezika.
Pri zavzemanju
▲Pri zavzemanju V držav so osvajalci prišli tudi do krajev, kjer so živeli Judje. Njihovo Staro zavezo so prevedli neposredno iz hebrejščine v grščino. Ta prevod se imenuje Septuaginta, kar pomeni, da jo je prevajalo dvainsedemdeset učenjakov. Prevod je bil končan v 3. stoletju pr. Kr.
{{hist-stub}}
== Viri ==
<references/>
[[Kategorija:Stari vek]]
[[Kategorija:Helenizem|*]]
[[ar:الحضارة الهيلينية]]
[[ca:Civilització hel·lenística]]
[[de:Hellenismus]]
[[el:Ελληνιστική Περίοδος]]
[[en:Hellenistic civilization]]
[[es:Helenístico]]
[[eo:Helena civilizo]]
[[fr:Époque hellénistique]]
[[hr:Helenizam]]
[[id:Peradaban helenistik]]
[[it:Ellenismo]]
[[he:התרבות ההלניסטית]]
[[la:Graecianitas]]
[[lv:Hellēnisms]]
[[hu:Hellénizmus]]
[[mk:Хеленистички период]]
[[fj:Na Matanitu ki Kirisi]]
[[nl:Hellenisme]]
[[ja:ヘレニズム]]
[[pl:Epoka hellenistyczna]]
[[ru:Эллинизм]]
[[sk:Helenizmus]]
[[fi:Hellenismi]]
[[sv:Hellenism]]
[[zh:希腊化时代]]
|