Tesalija: Razlika med redakcijama

Tesalija je bila okrog leta [[2.500 pr. n. št.]] središče bogate neolitske kulture. V mestih Iolkós, Dimíni, in Sésklo v bližini [[Vólos]]aVólosa so našli tudi naselja [[Mikene|Mikejcev]]. V antični Grčiji je tesalsko nižavje postalo posest bogatih družin, na primer Aleuadov iz Larise in Skopadov iz Krannona. Družine so na ozemlju Tesalije organizirale federacijo, ki je kasneje prišla pod oblast [[Amfiktionska zveza|Amfiktionske zveze]] iz severne Grčije. Tesalci so bili znani predvsem po svoji konjenici.

Med [[grško-perzijske vojne|grško-perzijskimi vojnami]] so se Aleuadi povezali s [[Perzija|Perzijci]]. [[Jazon iz Fere]] je deželo za kratek čas pretvoril v pomembno vojaško silo, trajnejše dosežke pa je preprečil njegov umor. V [[4. stoletje pr. n. št.|4. stoletju pr. n. št.]] je Tesalija postala makedonska vazalna država, leta [[148 pr. n. št.]] pa so jo [[Rimski imperij|Rimljani]] vključili v provinco Makedonijo. Leta 300 je postala samostojna provinca z glavnim mestom Larisa in ostala del Vzhodnega Rimskega cesarstva vse do 13. stoletja. V [[13. stoletje|13. stoletju ]] so velik del Tesalije zasedli [[Vlahi]]. Po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] je Tesalija postala del [[Solunsko kraljestvo|Solunskega kraljestva]], dokler je leta [[1215 ]] ni zasedel [[Teodor Komnen Dukas]]. Postala je eno od samostojnih ozemelj, ki jim je vladala družina Dukas. Dukasi so leta [[1318 ]] izumrli in sledilo je obdobje bizantinske in srbske dominacije. Po še enem obdobju samostojnosti so Tesalijo leta [[1394 ]] zasedli otomanski [[Turki]]. Leta [[1881 ]] je Turčija večino Tesalije predala Grčiji, med grško-turško vojno ([[1897]]) pa je ozemlje ponovno zasedla in ga obdržala do konca leta [[1897]].