Adrien Auzout: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 3:
Leta [[1666]] je Auzout izpopolnil [[mikrometer|mikrometrski]] [[vijak]] z gibljivim [[nitni križ|nitnim križem]]. Svoj [[izum]] je opisal leto kasneje [[1667]] v delu ''Traité de micrométrie''. Bil je med prvimi sedmimi člani francoske [[Francoska akademija znanosti|Kraljeve akademije znanosti]] (Académie Royale des Sciences). Leta [[1665]] je predlagal [[Ludvik XIV. (Francija)|Ludviku XIV.]] naj zgradi [[observatorij]]: »Sire, za slavo vašega veličanstva in za ugled Francije gre, zato si drznemo upati, da boste odredili, naj se zgradi stavba za vse vrste opazovanja neba v prihodnosti, in ga boste dali v ta namen opreminiti z vsemi potrebnimi napravami.«
 
Leta [[1667]] je [[Jean-Baptiste Colbert|Colbert]] v kraljevem imenu kupil »''kos zemlje, na kateri stoji mlin na veter /.../ onstran vrat sv. Jakoba, v kraju Grand Regard...''« Stavbo so sezidali po [[Claude Perrault|Perraultovih]] načrtih šele leta [[1672]], astronomi pa so delali že prej. Njegov prvi direktor je postal že od leta [[1671]] [[Giovanni Domenico Cassini|Giovanni Cassini I.]]. Ludvik XIV. je dal v vrtove observatorija prenesti stolp iz [[Marly]]ja, da bi lahko Cassini nanj namestil svoje [[objektiv]]e. Cassini je opazoval z napravami brez cevi. Po vrtu je hodil z [[okular]]jem v roki in gledal skozi objektiv, postavljen 10 ali 20 m daleč. Observatorij je pozneje okoli leta [[1835]] dobil še dve krili in dve kupoli.
 
Dve leti kasneje leta [[1668]] je Auzout izstopil iz Kraljeve akademije znanosti in odšel v Rim, kjer je večino časa prebil vse do svoje smrti. Vzrok za njegov izstop iz Akademije je bil verjetno spor z zdravnikom M. Perraultom, ki je popačeno prevedel [[Vitruvij]]evo delo, pri tem pa ga je Auzout ostro kritiziral.