Franjo Malgaj: Razlika med redakcijama

Ob izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil Franjo star dvajset let, že jeseni [[1914]] pa je bil vpoklican v slavni slovenski [[87. celjski pešpolk]]. Malgaj, ki je končal šolo za [[rezervni častnik|rezervne]] [[častnik]]e, je bil leta [[1915]] na [[Soška fronta|soški fronti]] v bojih z [[Italijani]] ranjen v [[bitka|bitki]] na [[Doberdob|doberdobski]] planoti. 87. pešpolk je bil kasneje premeščen na [[Tirolska|Tirolsko]] in ko je avstrijsko poveljstvo istega leta iskalo prostovoljca, ki bi si upal zavzeti izjemno pomembno italijansko postojanko [[Monte Zebio]], se je za to nalogo javil Franjo Malgaj. Izbral je nekaj vojakov, po večini Slovencev in z njimi presenetil ter premagal Italijane. Za svoje dejanje je dobil najvišje avstro-ogrsko [[odlikovanje]] - [[zlata medalja za hrabrost (AOM)|zlato medaljo za hrabrost]], ki je bila eden izmed najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko dobil nižji častnik avstro-ogrske vojske.

[[6. maj]]a 1919 je, hoteč čim bolje videti sovražne [[premik]]e, splezal na [[drevo]] pri [[Tolsti Vrh|Tolstem Vrhu]]. Ob [[sestop]]u z drevesa se mu je po nesreči zataknila veja ob [[ročna bomba|ročno bombo]], ki mu je visela za pasom in bomba je eksplodirala. Nadporočnik Franjo Malgaj je padel star komaj 25 let. Na mestu njegove smrti so mu Slovenci kasneje postavili [[spomenik]]. Ob začetku [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] leta [[1941]] so [[nacisti]] tisti spomenik razbili in uničili, toda na istem mestu mu je bil po [[vojna|vojni]] postavljen novi. Posmrtno je bil odlikovan s Karađorđevo zvezdo z meči 4. stopnje.