Dalmacija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
dodan tekst |
||
Vrstica 18:
== Zgodovina ==
Dalmacija je [[zgodovina|zgodovinska]] [[pokrajina]] v sestavi Hrvaške, ki je bila poseljena že v [[neolitik|neolitski dobi]]. Od [[bakrena doba|bakreno]]-[[bronasta doba|bronaste dobe]] so živeliv njej [[Iliri]] in po ilirskih Dalmatih so ji Rimljani dali sedanje ime. Od kulturnih narodov so prodrli vanjo najprej [[Stari Grki|Grki]] in v 5. in 4. st.pr. n. št. ustanovili v njej trgovske naselbine Vis, Hvar, Trogir, Solin, Korčulo in druge, v 3. st.pr. n. št. pa se jim je pridružilo nekaj [[Kelti|keltskih]] plemen. V njenem južnem delu je takrat že obstajala [[država]] ilirskega plemena [[Ardiejci|Ardiejcev]]. Rimljani so jih v dveh vojnah med leti 229 do 219 pr. n. št. premagali in začeli osvajati Dalmacijo. Dalmatinski Iliri so se Rimljanom veškrat uprli, vendar so bili vsakokrat premagani in za časa [[cesar]]ja [[Oktavijan Avgust|Oktavijana Avgusta]] dokončno podjarmljeni in postopno poromanjeni.
Sprva je rimska provinca ''Ilirik'' obsegala ozek obmorski pas od [[reka|reke]] [[Timav]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] do Lezha v [[Albanija|Albaniji]]. Vojni pohodi Oktavijana 35 -33 pr. n. št. in njegovega pastorka [[Tiberij]]a po letu 15 pr. n. št. so ozemle razširili vse do [[Donava|Donave]], in nastal je t.i. veliki ''Ilirik''. Pred letom 12 pr. n. št. se je zahodna meja ''Ilirika'' umaknila od reke Timav na [[Raša, Istra|Rašo]] in na [[Hrušica (planota)|Hrušico]]. Zaradi upora dalmatinskih in panonskih plemen 6 - 9 po n. št. je bil ''Ilirik'' razdeljen v podonavsko provinco ''Panonijo'' in v južnejši, ožji ''Ilirik''; ta je kmalu dobil uradni naziv Dalmacija. Zgodovinarji predvidevajo, da je Dalmacija s skrajnim severozahodnim koncem morda segala na območju [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]] in [[Lož]]a tudi na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]].
Po preureditvi provinc v času cesarja [[Dioklecijan]]a je bila Dalmacija razdeljena v večji zahodni del, ki je obdržal ime, in manjši vzhodni del z imenom [[Praevalitana]]. Po konecu [[antika|antike]] so se oblikovale nove , ne docela jasne pokrajine, med njimi tudi [[Liburnija]] zahodno od [[Zadar|Zadra]] in [[Liburnija Tarsaticensis]], ki se je približala tudi slovenskemu ozemlju.
{{hr-geo-stub}}
| |||