Feynmanov diagram: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Modifying:de |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Feynmanovi diagrami''' ali tudi ''Feynmanovi grafi'' so računski pripomoček v [[kvantna teorija polja|kvantni teoriji polja]], s katerimi računamo sipalne preseke za [[interakcija|interakcije]] med [[osnovni delec|delci]]. Sestavljeni so iz 1-razsežnih [[črta|črt]], ki se stikajo v ogljiščih. V njih so [[matematična singularnost|singularne]] [[točka|točke]], katere pridelajo enačbe. Z [[renormalizacija|renormalizacijo]] se pozitivne in negativne neskončnosti pri [[močna jedrska sila|močni]], [[elektromagnetna sila|elektromagnetni]] in [[šibka jedrska sila|šibki interakciji]] odštejejo druge od drugih. [[Richard Phillips Feynman|Feynmanov]] sodelavec [[Murray Gell-Mann|Gell-Mann]] je imenoval Feynmanove diagrame Stückelbergovi diagrami, po švicarskemu fiziku [[Ernest Stückelberg|Ernestu Stückelbergu]], ki je tudi razvil podoben zapis.
Feynman je s Feynmanovimi pravili pokazal kako se računajo amplitude diagramov na podlagi [[Lagrangeova funkcija|Lagrangeovih funkcij]] sistema. Feynmanovi diagrami priskrbijo globok fizikalni vpogled v naravo interakcij delcev. Delci vzajemno delujejo na vse razpoložljive načine. [[virtualni delec|Virtualni delci]] se lahko gibljejo hitreje od [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]], to pa vseeno ohranja vzročnost v relativističnem [[prostor-čas]]u. Verjetnost vsake poti se sešteje preko vseh verjetnosti možnih [[pot]]i. To je v tesni zvezi z opisom [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]] s pomočjo [[funkcionalni integral|funkcionalnega integrala]], ki ga je tudi iznašel Feynman.
| |||