Radiometrično datiranje: Razlika med redakcijama

 

== [[Uran|U]] – [[Svinec|Pb]] ==

 

Metoda temelji na dveh uranovih izotopih, ki v seriji [[Razpad alfa|α]] in [[Razpad beta|β]] razpadov razpadeta v stabilna izotopa svinca. ²³⁸U razpade v ²⁰⁶Pb z razpolovnim časom 4,47 [[Milijarda|milijarde]] [[Leto|let]], ²³⁵U pa v ²⁰⁷Pb v 707 [[Milijonn|milijonih]] let. V naravi je prisoten tudi ²⁰⁴Pb, ki pa ne nastane kot produkt pri kaki razpadni verigi. ²⁰⁸Pb nastaja pri razpadu ²³²[[torij|Th]], vendar je razpolovni čas za to reakcijo tako velik – 14 milijard let – da se ga za datiranje običajno ne uporablja. Izotopska sestava svinca se s časom torej spreminja, določimo pa jo lahko z [[Masna spektrometrija|masnim spektrometrom]].

Sedaj potrebujemo še začetna razmerja ²⁰⁶Pb/²⁰⁴Pb in ²⁰⁷Pb/²⁰⁴Pb. Ta so bila dobljena z analizo [[železo|železnih]] [[meteorit]]ov. Ti vsebujejo mineral [[troilit]], FeS, ki ne vsebuje urana. Torej, če so meteoriti in Zemlja nastali ob istem času, je razmerje svinčevih izotopov v meteoritih enako začetnemu razmerju na Zemlji.

Tako lahko čas izračunamo na dva neodvisna načina.