Programski jezik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m restub
Stopnje
Vrstica 1:
'''Prográmski jêzik''' je skupek pravil, [[podatkovna struktura|podatkovnih struktur]] in [[vmesnik]]ov, ki [[programer]]ju služijo kot orodje za izdelavo [[program]]a. Programski jeziki se uporabljajo zato, ker sta [[človek]]ova in [[računalnik]]ova »govorica« tako različni, da je pisati programje v jeziku računalnika ([[strojna koda|strojni kodi]]) nepregledno in nasploh mukotrpno.
 
Programske jezike med seboj ločimo po stopnjah. Višja stopnja pomeni, da je sintaksa bližje človeškemu [[jezik]]u, nižja pa, da je bližje [[strojna koda|strojni kodi]]. Primer [[Java|Jave]] je zelo visokostopenjski jezik. To pomeni, da ga je človeku načeloma ga lažje razumeti, a imajo zato strojni prevajalniki težje delo. Tudi z takim jeziko ni mogoče izrabiti vseh možnosti računalnika, ker bi bile za tak jezik prekomplicirane.
 
''Primer Jave:''
 
import java.applet.Applet;
import java.awt.Graphics;
public class HelloWorld extends Applet {
public void paint(Graphics g) {
g.drawString("Hello world!", 50, 25);
}
}
 
Na drugi strani je primer [[Assembler]]ja, ki je priznan kot najnižji še ''programski'' jezik in ne [[strojni jezik|strojni]]. Ta je večinoma izredno težko razumljiv človeku in je potrebno veliko učenja, de se ga navadi. Navadno je to skupek številk in črk (črke so le interpretacija številk, jezik sam ima le številke). Edini razlog za njegovo uporabo, je njegova "moč". Z njim lahko namreč procesor izrabimo res do konca, ker je postopek prevoda v strojni jezik kratek in učinkovit in se tako izognemo izgubljanja "moči" v procesu prevajanja.
 
''Primer Assemblerja:''
 
:004012A2 0500466F72 add eax, 726F4600
:004012A7 6D insd
:004012A8 3100 xor dword ptr [eax], eax
:004012AA 0D010D0041 or eax, 41000D01
:004012AF 7070 jo 00401321
:004012B1 204368 and byte ptr [ebx+68], al
:004012B4 61 popad
:004012B5 6C insb
:004012B6 6C insb
:004012B7 65 BYTE 065h
 
 
Prvi programski jeziki, vsi ustvarjeni leta [[1950]], so bili [[LISP]] (LISt Processor), [[FORTRAN]] (FORmula TRANslator) in [[COBOL]] (COmmon Business Oriented Language).