|
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{SloNaselje-stub}}
www.malecnik.si
[[Kategorija:Naselja mestne občine Maribor]]
Topografija
Prst je večinoma težka, ilovnata. Njive deloma ob kmečkih domačijah in večidel ob Dravi, kjer je tudi večina travnikov. Ob hišah ostarelo sadno drevje. En zasebni moderno urejen sadovnjak jablan in nasad črnega ribeza. Vinogradi žlahtne trte zavzemajo jugovzhodna pobočja, so v zasebni posesti in jih je dobra polovica moderno urejenih. Skromno čebelarjenje. Mešan gozd na osojnih pobočjih proti Hrencam v družbeni in zasebni posesti. Redke prave kmetije. Hiše zidane, v nižinskem jugovzhodnem delu vasi močna gradnja enodružinskih hiš. Gospodarska poslopja zidana, dobro oskrbovana; gnojišča večinoma urejena. Pitna voda deloma iz mariborskega vodovoda, deloma iz vodnjakov in ob izvirih.
Kultura in kratek zgodovinski pregled
Šola od leta 1760. Sedanje šolsko poslopje (glej panoramsko sliko, v sredini) je bilo zgrajeno leta 1968. Prvotna romanska cerkev sv. Petra se omenja 1236, ko je bila že vikariatna. Sedanja cerkev (glej panoramsko sliko, na desni) je v zvoniku gotska, sicer baročno prezidana 1730. Po prostorski koncepciji jo konservativna, vendar ima dragoceno baročno opremo. Notranjščino krasita plitev štuk in alegorična slikarija mariborskih bratov Janeza in Matije Mittermayerja iz leta 1736 s prizori iz življenja sv. Petra. Glavni oltar je isto leto izdelal graški kipar Janez Matija Leitner. Štirje stranski oltarji iz ok. 1745 izvirajo iz kroga mariborske in graške delavnice Straubov, dva oltarja pa je napravil leta 1796 mariborski kipar Jožef Holzinger. V glavnem oltarju sta dve Flurerjevi sliki iz 1736, v zadnjem paru stranskih oltarjev pa sliki Valentina Metzingerja in Gotlieba Gessorja iz ok. 1745. Kvaliteten križev pot je delo Jožefa Tunnerja iz 1847. Banderno podobo je naslikal ok. 1755 Fortunat Bergant. Pod cerkvijo je kapela, kjer je bila do cesarja Jožefa II. grobnica za domače duhovnike in ugledne župljane, ki so jo takrat zazidali. Obnovili so jo 1857. Cerkev obdaja pokopališko obzidje. Nadstropno župnišče ima ključast tloris. Severni trakt je iz prve pol. 16. stol., zahodni trakt ima baročni prizidek, notranjščina iz leta 1847.
Nad župno cerkvijo stoji Marijina cerkev na Gorci, izpred katere je izreden razgled po mariborski okolici. Do nje vodi 14 kapelic iz leta 1847, ki jih je leta 1871 s freskami okrasil Jakob Brollo. Med njimi stoji od leta 1817 empirski memento za tragično umrlim župnikom Breznikom. Cerkev, ki jo je do leta 1820 obdajal močan tabor, je enotna poznogotska stavba iz leta 1517. Sredi 16. stol. je bil dodan zvonik, sledile pa so pred 1680 s štukom okrašena južna kapela in vhodna lopa, 1750 severna kapela, 1846 zakristija z oltarjem, v letih 1860 do 1864 pa je bila obnovljena in regotizirana vsa cerkev. Med dragoceno opravo izstopajo: postgotski Marijin kip iz ok. 1600 na glavnem oltarju, plastična skupina Marijinega kronanja iz 1606, Antonov oltar iz ok. 1680, Valentinov in Florjanov oltar mariborskega kiparja Benedikta Khusterja iz 1671, dva neogotska oltarja iz 1864, štiri poznorenesančne slike iz prve tretjine 17. stol., slike Antona Lerchingerja, Karla Amona in Jožefa Tunnerja ter votivne slike od druge pol. 17. stol. dalje. Zvonovi so iz 1567 in 1642. Kraj cerkve je pritlična mežnarija iz 1795 s poznobaročnim portalom. V župniji so kapele: Mahrova na Grušovskem vrhu, Križanega v Grušovi, Marijina na Kapelšaku.
V vasi so zanimive baročne hiše: stara mežnarija, stara šola, hiša z zanimivim ogelnikom v obliki čepečega moža. Vse tri so iz druge pol. 18. stol. Tu so delovali KUD Malečnik, čebelarska družina in gasilsko društvo, ki ima dom v Celestrini. Leta 1958 so tu našli del marmornega sarkofaga, ki je shranjen pri župni cerkvi. Kraj je bil vedno narodno zaveden in je imel stalno slovenske župane. Kar 50 let, od 1850 do 1900, je županoval Ivan Fluher, slovenski poslanec v štajerskem deželnem zboru. Od tod doma Fran Rapoc (1842-1882), soustanovitelj prve slovenske tiskarne v Mariboru, prvi organizator tamkajšnjega slovenskega meščanstva in delavstva ter mecen, ki je zapustil premoženje kot ustanovo za slovenske visokošolce na Štajerskem. V Malečniku so bivali in umrli:
Karel Amon (u. 1843), nemški slikar iz Gradca;
od 1817 do smrti 1834 Gašpar Harman, župnik, narodni delavec, zagovornik enotnega slovenskega knjižnega jezika in pravopisa;
od 1843 do smrti 1889 župnik Marko Glaser, nabožni pisec in pesnik;
od 1903 do smrti 1928 župnik Matej Štrakl, pisec cerkvenoglasbenih, zgodovinskih in bogoslovnih prispevkov, ustanovitelj bralnega društva, hranilnice in posojilnice, ki je leta 1917 v posebni knjižici opisal Marijino cerkev na Gori ob njeni 400 oz. 700-letnici;
učitelj Domicijan Serajnik (u. 1963), organizator glasbenega življenja na podeželju ter skladatelj otroških in šolarskih cerkvenih pesmi.
|
