Slovenska ljudska stranka (zgodovinska): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Slovenska ljudska stranka''' ([[kratica]] '''SLS''') je bila [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]] 19. in 20. stoletja.
==Od ustanovitve stranke do propada Avstro-Ogrske==
Slovenska ljudska stranka je bila pod imenom [[Katoliška narodna stranka]] ustanovljena leta [[1892]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] za delovanje na ozemlju [[Kranjska|Kranjske]]. [[27. november|27. novembra]] [[1905]] je glavni odbor stranke sprejel sklep o preimenovanju v Slovensko ljudsko stranko. Na začetku stoletja se je stranka pod vplivom dr. [[Ivan Šusteršič|Ivana Šušteršiča]] in dr. [[Janez Evangelist Krek|Janeza E. Kreka]] prusmerila iz krščanskokonservativne v krščanskosocialno stranko. V ospredju njenega programa je bila socialna pomoč delavcem in kmetom. Dr. Šušteršič in dr. Krek sta bila zaslužna za oblikovanje široke mreže zadrug in posojilnic, ki so jim nudile ugodne kredite in pomoč. Do leta [[1907]] so ustanovili že 433 zadrug.
Oktobra [[1909]] so kranjski SLS pridružili sorodne katoliške organizacije iz [[Štajerska (pokrajina)|Spodnje Štajerske]], [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], [[Goriška|Goriške]] in [[Istra|Istre]]. S tem se je SLS preimenovala v Vseslovensko ljudsko stranko, ter postala vodilna in najmočnejša slovenska politična stranka. Na zadnjih državnozborskih volitvah v [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] je osvojila kar 87 % vseh slovenskih mandatov. Do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je stranka prizadevala tudi za večjo avtonomijo Slovencev v okviru habsburške monarhije.
==V Jugoslavijo==
Leta [[1917]] je SLS v [[Dunaj|dunajskem]] parlamentu odločilno vplivala na sprejetje [[Majniška deklaracija (1917)|"majniške deklaracije"]] s katero so poslanci zahtevali združitev vseh južnoslovanskih dežel monarhije pod habsburškim žezlom. Po smrti dr. Kreka leta [[1917]] je vodstvo stranke prevzel dr. [[Anton Korošec]], ki je odločilno vplival na preusmeritev stranke iz proslovenske v projugoslovansko stranko. Še pred zaključkom pogajanj o usodi Slovencev v habsburški monarhiji je dr. Korošec leta [[1918]] podprl odcepitev Slovencev in [[Hrvati|Hrvatov]] od habsburške monarhije in priključitev v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (SHS). Korošec je s tem postal prvi podpredsednik vlade kraljevine SHS. Leta [[1920]] se je stranka preimenovala nazaj v SLS. Zaradi programske spremembe, projugoslovanske usmeritve in vstopa v jugoslovansko vlado, pa tudi zaradi drugih konkurenčnih strank je SLS izgubila absolutno premoč. Iz predvojnih 87 % mandatov jih je na volitvah v konstituanto novembra 1920 osvojila samo 36 %. Zato je SLS spremenila usmeritev in izstopila iz jugoslovanske vlade in se začela zavzemati za večjo avtonomijo Slovencev v kraljevini SHS. Po večletnih neuspešnih prizadevanjih je SLS leta [[1927]] znova vstopila v jugoslovansko vlado in sklenila koalicijo s srbskimi radikalci, po srbskem atentatu na hrvaškega politika [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]] pa je leta [[1928]] dr. Korošec postal jugoslovanski premier.
SLS je imela premiera le eno leto, ker je [[kralj]] Aleksander [[januar]]ja [[1929]] uvedel diktaturo, vse stranke, vključno s SLS pa so niso smele več delovati. Zaradi zahtev po obnovitvi demokracije, večji slovenski avtonomiji in federalni ureditvi kraljevine Jugoslavije so aretirali nekatere člane SLS, dr. Korošcu pa odredili hišni pripor. SLS je dobila na podpori volivcev. Po smrti kralja Aleksandra leta [[1934]] je SLS dobila 78 % vseh slovenskih mandatov in s srbskimi radikalci in muslimani oblikovala novo jugoslovansko vlado.
==Druga svetovna vojna==
Pred začetkom [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila SLS z več kot 70 % podpore med slovenskimi volivci največja in najmočnejša politična stranka na Slovenskem. Leta [[1940]] je umrl dr. Korošec, stranka je tako ostala brez pravega vodstva, saj ni bilo nobene karizmatične osebnosti, ki bi lahko učinkovito prevzela vodenje stranke. Novi predsednik SLS je sicer postal dr. [[Fran Kulovec]], ki pa je bil ubit leta [[1941]], med nemškim bombardiranjem [[Beograd]]a. Tako je SLS ob začetku vojne dobila dva voditelja in sicer dr. [[Miha Krek|Miho Kreka]] in dr. [[Marko Natlačen|Marka Natlačena]]. Po dogovoru v SLS so se odločili, da dr. Krek s člani jugoslovanske vlade odide k zaveznikom v [[London]], dr. Natlačen, ki je bil tudi ban Dravske banovine pa vodi stranko v času okupacije. Dne [[6. april]]a [[1941]], ob [[Nemčija|nemškem]], [[Italija|italijanskem]] in [[Madžarska|madžarskem]] napadu na ozemlje Slovenije, tedanje [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], so na pobudo SLS ustanovili [[Narodni svet]], katerega cilj je bil s čimmanj žrtvami oblikovati slovensko [[avtonomija|avtonomno]] ozemlje pod nadzorom enega samega [[okupacija|okupatorja]]. Slovenske parlamentarne stranke so za vodjo Narodnega sveta izbrale dr. Natlačna, kot vodjo najmočnejše slovenske politične stranke. [[Oktober|Oktobra]] [[1942]] je pripadnik [[Varnostno obveščevalna služba|VOS]]a izvedel atentat na Natlačna, ki ga je organizirala [[Komunistična partija Slovenije]]. S tem je SLS ostala v Sloveniji brez voditelja, nadomestili so ga različni drugi politiki, ki pa niso imeli enotne politike in je prišlo do večjih razhajanj v stranki. Med državljansko vojno v času druge svetovne vojne je SLS zaradi sodelovanja številnih njenih politikov z okupatorjem začela izgubljati podporo in nekdanji politični vpliv. Dr. Krek je kljub pozivom iz Londona po prekinitvi sodelovanja z okupatorjem. a ni uspel več nadzorovati SLS.
==Po drugi svetovni vojni==
Po drugi svetovni vojni je oblast prevzela [[Komunistična partija Slovenije]], ki je vsem političnim strankam, vključno s SLS prepovedala delovanje. Vodilni politiki stranke so emigrirali v ZDA in Argentino. Dr. Krek je odšel v [[Washington]] in ostal predsednik SLS. Stranka, ki ni delovala v Sloveniji se je leta [[1952]] vključila v Zvezo krščanskodemokratskih strank iz Srednje Evrope. Leta [[1954]] je SLS sprejela nov program v katerem se je dr. Miha Krek zavzel za samostojno Slovenijo. Po Krekovi smrti leta [[1969]] je bil za predsednika SLS izbran [[Miloš Stare]] , ki je deloval v Argentini. Po Staretovi smrti je leta [[1984]] krmilo stranke prevzel dr. [[Marko Kremžar]].
Obnovitev SLS na Slovenskem beležimo leta [[1992]], ko se je stranka združila s [[Slovenski krščanski demokrati|slovenskimi krščanskimi demokrati]] (SKD), katerih predsednik je bil [[Lojze Peterle]]. Dr. Kremžar je postal podpredsednik stranke SKD. Slednji so se leta [[2000]] na združitvenem kongresu povezali s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] pod vodstvom [[Marjan Podobnik|Marjana Podobnika]], ki je s tem postala pravna naslednica zgodovinske SLS.
==Viri==
*Erjavec, Fran: ''Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem.'' Prosvetna zveza, Ljubljana, 1928.
*Erjavec, Fran: ''Nastanek slovenskih političnih strank.'' Klic Triglava, Warwickshire. 1954.
*Rahten, Andrej: ''Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu: slovenska parlamentarna politika v habsburški monarhiji 1897-1914.'' Založba Panevropa, Celje, 2001.
{{Slovenske_politične_stranke}}
[[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]]
| |||