Slovenska ljudska stranka (zgodovinska): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lisjak (pogovor | prispevki)
Lisjak (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Slovenska ljudska stranka''' ([[kratica]] '''SLS''') je bila [[SlovenijaSlovenci|slovenska]] [[politična stranka]] 19. in 20. stoletja.
 
==Od ustanovitve stranke do propada Avstro-Ogrske==
Vrstica 9:
Leta [[1917]] je SLS v [[Dunaj|dunajskem]] parlamentu odločilno vplivala na sprejetje [[Majniška deklaracija (1917)|"majniške deklaracije"]] s katero so poslanci zahtevali združitev vseh južnoslovanskih dežel monarhije pod habsburškim žezlom. Po smrti dr. Kreka leta [[1917]] je vodstvo stranke prevzel dr. [[Anton Korošec]], ki je odločilno vplival na preusmeritev stranke iz proslovenske v projugoslovansko stranko. Še pred zaključkom pogajanj o usodi Slovencev v habsburški monarhiji je dr. Korošec leta [[1918]] podprl odcepitev Slovencev in [[Hrvati|Hrvatov]] od habsburške monarhije in priključitev v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (SHS). Korošec je s tem postal prvi podpredsednik vlade kraljevine SHS. Leta [[1920]] se je stranka preimenovala nazaj v SLS. Zaradi programske spremembe, projugoslovanske usmeritve in vstopa v jugoslovansko vlado, pa tudi zaradi drugih konkurenčnih strank je SLS izgubila absolutno premoč. Iz predvojnih 87 % mandatov jih je na volitvah v konstituanto novembra 1920 osvojila samo 36 %. Zato je SLS spremenila usmeritev in izstopila iz jugoslovanske vlade in se začela zavzemati za večjo avtonomijo Slovencev v kraljevini SHS. Po večletnih neuspešnih prizadevanjih je SLS leta [[1927]] znova vstopila v jugoslovansko vlado in sklenila koalicijo s srbskimi radikalci, po srbskem atentatu na hrvaškega politika [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]] pa je leta [[1928]] dr. Korošec postal jugoslovanski premier.
 
SLS je imela premiera le eno leto, ker je [[kralj]] Aleksander [[januar|januarja]]ja [[1929]] uvedel diktaturo, vse stranke, vključno s SLS pa so niso smele več delovati. Zaradi zahtev po obnovitvi demokracije, večji slovenski avtonomiji in federalni ureditvi kraljevine Jugoslavije so aretirali nekatere člane SLS, dr. Korošcu pa odredili hišni pripor. SLS je dobila na podpori volivcev. Po smrti kralja Aleksandra leta [[1934]] je SLS dobila 78 % vseh slovenskih mandatov in s srbskimi radikalci in muslimani oblikovala novo jugoslovansko vlado.
 
==Druga svetovna vojna==
Vrstica 17:
Po drugi svetovni vojni je oblast prevzela [[Komunistična partija Slovenije]], ki je vsem političnim strankam, vključno s SLS prepovedala delovanje. Vodilni politiki stranke so emigrirali v ZDA in Argentino. Dr. Krek je odšel v [[Washington]] in ostal predsednik SLS. Stranka, ki ni delovala v Sloveniji se je leta [[1952]] vključila v Zvezo krščanskodemokratskih strank iz Srednje Evrope. Leta [[1954]] je SLS sprejela nov program v katerem se je dr. Miha Krek zavzel za samostojno Slovenijo. Po Krekovi smrti leta [[1969]] je bil za predsednika SLS izbran [[Miloš Stare]] , ki je deloval v Argentini. Po Staretovi smrti je leta [[1984]] krmilo stranke prevzel dr. [[Marko Kremžar]].
 
Obnovitev SLS na Slovenskem beležimo leta [[1992]], ko se je stranka združila s [[Slovenski krščanski demokrati|slovenskimi krščanskimi demokrati]] (SKD), katerih predsednik je bil [[Lojze Peterle]]. Dr. Kremžar je postal podpredsednik stranke SKD. Slednji so se leta [[2000]] na združitvenem kongresu povezali s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] pod vodstvom [[Marjan Podobnik|Marjana Podobnika]], ki je s tem postala pravna naslednica zgodovinske SLS.
 
Stranka je bila uradno ustanovljena [[27. junij]]a [[1992]], ko se je preimenovala iz dotedanje [[Slovenska kmečka zveza-Ljudska stranka|Slovenske kmečke zveze-Ljudske stranke]].
 
Od leta [[1992]] je prisotna v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]:
* [[1. državni zbor Republike Slovenije]]: 11 poslancev,
* [[2. državni zbor Republike Slovenije]]: 19 poslancev in
* [[4. državni zbor Republike Slovenije]] 7 poslancev.
 
Trenutni predsednik stranke je [[Bojan Šrot]].
 
==Viri==