Prader-Willijev sindrom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5:
Prvi znak, opazen že ob rojstvu, je oslabelo in ohlapno mišičevje, kasneje pa se bolezen odraža v slabem teku in počasnejši rasti v zgodnjem otroštvu. Okrog 12-18 meseca pa se začne [[hiperfagija]], ki je sploh ne moremo nadzirati, le-ta pa povzroči prekomerno naraščanje teže(teža bolnikov pogosto presega 100 kilogramov). Poleg tega se bolezen odraža še v čustveni nestabilnosti, slabših motoričnih sposobnostih, obraznih značilnostih(mandljaste oči, tanka zgornja ustnica, navzdol obrnjeni ustni kotički) in skeletnih značilnostih([[skolioza]], [[osteopenija]]). So nižje rasti, njihove dlani in stopala so majhna, pravtako pa je moten njihov spolni razvoj.
 
Bolezen potrdimo z genskimi testi in jo tudi zdravimo,a ni ozdravljiva. Če sindrom odkrijemo zgodaj, lahko preprečimo, da se otrok prekomerno zredi že s primerno dieto in veliko gibanja. Poznamo tudi terapije z rastnim hormonom. [[Liposukcija]] in zmanjšanje želodca z operacijo pa se nista izkazali za učinkoviti metodi zdravljenja.
 
Ljudje s Prader-Willijevim sindromom zaradi umske zaostalosti ne morejo skrbeti sami zase. Največkrat so v oskrbi staršev ali pa v domovih za ljudi s posebnimi potrebami, obiskujejo lahko le posebne šole in opravljajo nezahtevna dela.