Vitus Bering: Razlika med redakcijama

Zaradi neugodnih razmer se je bil prisiljen vrniti in pri povratku je odkril nekaj [[Aleuti|aleutskih otokov]]. Eden od njegovih mornarjev je umrl. Pokopali so ga na enem izmed njih in ga imenovali po njem ([[Šumaginov otok]]). Bering je ponovno zelo zbolel in ni mogel poveljevati ladji. Ladja se je usmerila proti nenaseljenemu otoku v skupini [[Poveljniški otoki|Poveljniških otokov]] v jugozahodnem delu [[Beringovo morje|Beringovega morja]]. Tukaj je umrl Bering, skupaj z 28. možmi svoje posadke. Otok se danes imenuje njemu v čast. ''Svetega Petra'' je uničila nevihta. Edini preživeli tesar S. Storodubšev je iz razbitin s pomočjo posadke uspel zgraditi manjšo ladjo. Dolžina njenega gredlja je bila le 12,2 m in so jo imenovali enako kot razbito ladjo. Od 77 članov posadke ''Svetega Petra'' jih je preživelo težko odpravo le 46. ''Svetega Petra'' so uporabljali 12 let in je plul med Kamčatko in Ohotskim do leta [[1755]]. Starodubšev se je vrnil domov z vladnimi priznanji in kasneje je zgradil še več pomembnih ladij.

 

 

Avgusta [[1991]] je rusko-danska odprava odkrila Beringov grob in grobove petih drugih mornarjev. Ostanke so prepeljali v [[Moskva|Moskvo]], kjer so jih raziskali strokovnjaki [[sodna medicina|sodne]] [[medicina|medicine]]. Prepričali so se, da so ostanki res njegovi. Pri tem so tudi odkrili, da Bering ni imel težav s skorbutom in je moral umreti zaradi druge bolezni.