Težni pospešek: Razlika med redakcijama

'''Téžni pospéšek''' ali '''pospéšek pròstega páda''' (oznaka ''[[g]]'') je [[pospešek]], s katerim na [[Zemlja (planet)|Zemljinem]] površju [[telo|telesa]] zaradi vpliva [[težnost]]i [[prosti pad|prosto padajo]]. Zaradi [[vrtenje|vrtenja]] Zemlje je težni pospešek na [[Zemeljski pol|polih]] večji kot na [[ekvator]]ju, poleg tega pa je odvisen še od sploščenosti Zemlje, [[nadmorska višina|nadmorske višine]] in sestave [[Zemeljska skorja|Zemeljske skorje]].

 

 

 

Britanski [[National Physical Laboratory]] podaja za oceno težnega pospeška izraz:

V [[letalstvo|letalstvu]] se uporablja dogovorjena povprečna vrednost težnega pospeška 9,80665 m/s².

 

 

Težni pospešek se spreminja s krajem. Najpomembnejša je odvisnost od [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Pri tem sta pomembna dva pojava. Prvič, zaradi vrtenja Zemlje je vsak [[opazovalni sistem]], vezan na Zemljino površje, neinercialen. Opazovalec v takem sistemu čuti [[sistemska sila|sistemsko silo]], v tem primeru je to [[centrifugalna sila]], ki je usmerjena nasprotno od sile težnosti. Težni pospešek je zato na ekvatorju, kjer se vrtenje Zemlje najbolj pozna, približno 9,789 m/s², na polih, kjer se ne pozna, pa 9,823 m/s². Drugi razlog je [[sploščenost Zemlje]] - zaradi vrtenja je Zemlja na polih sploščena, zato je polmer na polih za 43 [[kilometer|km]] manjši od tistega na ekvatorju. Ker smo na ekvatorju dlje od središča Zemlje, sila teže pa pada s kvadratom razdalje, pomeni, da je tudi zaradi sploščenosti Zemlje težni pospešek na ekvatorju manjši kot na polih. Vsi vplivi skupaj nanesejo razliko 0,052 m/s², kar pomeni, da se [[teža]] telesa med dvema točkama na [[zemeljsko površje|Zemljini površini]] spreminja za približno 0,5%.