Peter Puščavnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 10:
::''Do revežev je bil radodaren in jim razdajal vse, kar je dobil. Spreobračal je prostitutke, jim dajal može in sam poskrbel za njihovo doto. Posegal je v prepire in s svojo avtoriteto dosegal mir in spravo. Karkoli je naredil ali rekel, so imeli za nič manj kot preprokbo in šlo je tako daleč, da so pulili dlako njegove mule in jo hranili kot relikvijo.''''
 
Peter Puščavnik je bil duhovnik v [[Amiens]]u in je po zapisih [[Ana Komnena|Ane Komnene]] romal v [[Jeruzalem]] že pred letom [[1096]], vendar takrat ni prišel do cilja, ker so ga na poti zadržali in mučili [[Turki]]. [[Albert Aahenski]] za njegovo romanje trdi, da je prišel do Jeruzalema in da so ravno njegovenjegova vizijevidenja v [[Cerkev Svetega groba|baziliki Svetega groba]] sprožilesprožila [[Križarske vojne|prvo križarsko vojno]]. Podobno trdi tudi [[Viljem iz Tira]]. Iz molka sodobnikov in kasnejših nasprotujočih si trditev kronistov lahko sklepamo, da je bilo njegovo romanje v Jeruzalem vprašljivo, njegova videnja pa vsekakor niso bila dovolj tehten razlog za križarsko vojno.
 
Tudi njegova prisotnost na koncilu v [[Clermont-Ferrand|Clermontu]], ki ga je sklical papež [[Urban II.|Urban II]] novembra [[1095]], je vprašljiva, res pa je, da je po koncilu začel goreče pridigati za križarski pohod v Jeruzalem. Osebna izkušnja s prvega romanja v Jeruzalem je njegovi zgovornosti dala dodatni žar.
 
Kmalu je postal slaven kot prepričljiv pridigar za versko obnovoprenovo. Rezultat njegovih pridig je bil [[Prva križarska vojna|Križarski pohod ubogih]], ki soje tvorilibil prvi val prvega križarskega pohoda. Med pohodniki so bili moški, ženske in otroci vseh družbenih stanov. Velika večina je bila revna, slabo oborožena in brez vojaškega znanja. Peter sam je vodil eno od petih skupin romarjev. Na pot so odšli aprila [[1096]] iz [[Köln]]a in prispeli v [[Bizanc]] konec avgusta [[1096]].
V Bizancu so se pridružili skupini [[Valter Sans-Avoir|Valterja Sans-Avoira]], ki se je, poleg Petrove, edina prebila do Bizanca. Cesar je svetoval Petru, naj počaka na prihod vojske plemičev, vendar so bili pohodniki nestrpni in so konec avgusta odpluli čez [[Bospor]] v [[Mala Azija|Malo Azijo]]. Spori v mnogonacionalni vojski med [[Germani]] in [[Italijani]], ki jih je vodil Rainald ter [[Franki]], ki jih je vodil Godfrej Burel, so se vedno bolj zaostrovali in Peter se je zato vrnil v Bizanc. Drugi viri trdijo, da je vojska trpela veliko pomanjkanje in da se je Peter vrnil zaradi obnovitve zalog. Kakor koli že, po njegovem odhodu so [[Seldžuki|Turki Seldžuki]] oktobra 1096 v [[Nikomedija|Nikomediji]] krščansko vojsko popolnoma uničili.