Prlekija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
--slog, +GT
Vrstica 1:
'''Prlekija''' je [[pokrajina]], ki leži v severovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], med rekama [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]]. Je pokrajina polna prelepih nasprotij in gostoljubna mati prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo. Je predel Slovenije, med gričevnatim svetom [[Slovenske gorice|Slovenskih Goric]] in pomurske ravnice. [[Ljutomer]], osrčje in metropola Prlekije, ter [[Jeruzalem, Ljutomer|Jeruzalem]], ki slovi po skrivnosti odličnih [[vino|vin]], dajeta tej pokrajini posebno vrednoto. Ljudje so domiselni in se radi pošalijo na lasten račun, še raje pa zbadajo soseda. Vse to se odraža v vaških grbih, ki so del bogatega ljudskega izročila. Njihova vsebina poznavalcu razjasni marsikatero značilnost in posebnost kraja in ljudi. Prleki so znani kot delovni, marljivi, vestni in pošteni ljudje. Brez primere, živopisani in hkrati skrivnostni pa so vaški grbi, ki kot ljudsko izročilo v besedi, priložnostni sliki, običajih in opredmeteni obliki ostajajo med ljudmi.
{{slog}}
== O Prlekiji ==
 
==Vaški grbi==
'''Prlekija''' je pokrajina, ki leži v severovzhodni Sloveniji, med rekama Dravo in Muro. Je pokrajina polna prelepih nasprotij in gostoljubna mati prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo. Je predel Slovenije, med gričevnatim svetom Slovenskih Goric in pomurske ravnice. Ljutomer, osrčje in metropola Prlekije, ter Jeruzalem, ki slovi po skrivnosti odličnih vin, dajeta tej pokrajini posebno vrednoto. Ljudje so domiselni in se radi pošalijo na lasten račun, še raje pa zbadajo soseda. Vse to se odraža v vaških grbih, ki so del bogatega ljudskega izročila. Njihova vsebina poznavalcu razjasni marsikatero značilnost in posebnost kraja in ljudi. Prleki so znani kot delovni, marljivi, vestni in pošteni ljudje. Brez primere, živopisani in hkrati skrivnostni pa so vaški grbi, ki kot ljudsko izročilo v besedi, priložnostni sliki, običajih in opredmeteni obliki ostajajo med ljudmi.
Ljudje so domiselni in se radi pošalijo na lasten račun, še raje pa zbadajo soseda. Vse to se odraža v vaških [[grb]]ih, ki so del bogatega ljudskega izročila. Njihova vsebina poznavalcu razjasni marsikatero značilnost in posebnost kraja in ljudi. Prleki so znani kot delovni, marljivi, vestni in pošteni ljudje. Brez primere, živopisani in hkrati skrivnostni pa so vaški grbi, ki kot ljudsko izročilo v besedi, priložnostni sliki, običajih in opredmeteni obliki ostajajo med ljudmi.
 
==Zemljevid Prlekije==
Zemljevid Prlekije - s tanko rdečo črto so zarisane meje Prlekije. Črta predstavlja, kjer se postopoma govorica spremeni in ljudje več ne '»gučijo'«. Govorica se ob sami meji spreminja. Nekateri Prlekiji pripisujejo pokrajino še naprej od [[Hrastje]]-[[Mota]] (kjer bi naj bila meja) do [[Gornja Radgona|Gornje Radgone]] in okolico [[Razkrižje|Razkrižja]], ki spada v [[Međimurje]]. Nekateri tudi [[Ptuj]]. Na tem zemljevidu je v Prlekijo vključena pokrajina do Gornje Radgone in Razkrižja.
 
==Vina in kulinarika==
Ljutomersko-Ormoške in Radgonsko-Kapelske gorice slovijo po vrhunskih vinih. Velike vinske kleti za predelavo grozdja so v Ljutomeru, Ormožu[[Ormož]]u, [[Kapela, Prlekija|Kapeli]] in Gornji Radgoni, kjer pridelujejo tudi [[šampanjec]]. Prlekija slovi tudi po pristni prleški [[kulinarika|kulinarki]]. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi ([[žganci]], mlečna juha, smetanovo juho z gobami, krompirjevo smetanovo juho, gobovo juho z ajdovo kašo, mesom iz [[tünka|tünke]] in mnogimi drugimi dobrotami).
Pridite k nam, presenečeni boste nad iskreno gostoljubnostjo, odličnimi vini in hrano, katera je nekaj prav posebnega. Takšna je kot smo mi Prleki. Ampak, prepričajte se sami, da ne pretiravamo, ampak smo v resnici še preveč skromni, ko govorimo o Prlekiji.
 
== Prleško narečje ==
Meje Prlekije so zakoličili lingvisti[[lingvist]]i in to v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Na Vvzhodu je meja Mura, na Jjugu je državna meja s [[Hrvaška|Hrvaško]], na Sseveru pa meji na slovenskogoriško narečje (reka Mura, Radenci, Benedikt, po Slovenskih goricah do [[Dornava|Dornave]], [[Markovci]], [[Stojnci]], do hrvaške meje in ob meji do Mure). To bi še naj bila Prlekija, kjer se govori prleški dialekt ali vsaj uporablja prleška leksika. Seveda je od vasi do vasi govorica različna.<br /><br />
 
Glavni preučevalec tega narečja je RUDOLF[[Rudolf KOLARIČKolarič]]. ImeBeseda '»prleško'« je nastalonastala iz prislova »prle« < (prvle (- prej). Deli se na več govorov:<br />
Meje Prlekije so zakoličili lingvisti in to v 19 stoletju. Na V je meja Mura, na J je državna meja s Hrvaško, na S pa meji na slovenskogoriško narečje (reka Mura, Radenci, Benedikt, po Slovenskih goricah do Dornave, Markovci, Stojnci, do hrvaške meje in ob meji do Mure). To bi še naj bila Prlekija, kjer se govori prleški dialekt ali vsaj uporablja prleška leksika. Seveda je od vasi do vasi govorica različna.<br /><br />
a)# '''SPODNJEPRLEŠKISpodnjeprleški''' - Vvzhodno od črte Ormož-Ljutomer<br />
b)# '''SREDNJEPRLEŠKISrednjeprleški''' - spodnje [[Ptujsko polje]] med rekama [[Pesnica]] in [[Ščavnica<br />]]
c)# '''KUJLEŠKIKujleški''' - (kuj - takoj) - med [[Dravinja|Dravinjo]] in Dravo in na Zgornjem Ptujskem polju<br />
d)# '''ZGORNJEPRLEŠKIZgornjeprleški''' - Sseverno od Ptuja med Pesnico in Dravo<br />
 
Bistvena razlika je [[monoftongizacija diftongov]]:<br />
Glavni preučevalec tega narečja je RUDOLF KOLARIČ. Ime 'prleško' je nastalo iz prislova prle < prvle (prej). Deli se na več govorov:<br />
-* za e (stalno dolgi jat - zvezda, sveča) se govori zelo ozek e<br />
a) '''SPODNJEPRLEŠKI''' - V od črte Ormož-Ljutomer<br />
-* za o (stalnodolgi o) in o (stalnodolgi on) pa zelo ozek o<br />
b) '''SREDNJEPRLEŠKI''' - spodnje Ptujsko polje med rekama Pesnica in Ščavnica<br />
RAMOVŠ[[Ramovš]] to razlaga z mlajšimi kolonizacijami uskokov. Zato bolj drži RIGLERJEVA[[Rigler|Riglerjeva]] teorija, da so monoftongi[[monoftong]]i sekundarnega razvoja.<br /><br />
c) '''KUJLEŠKI''' - (kuj - takoj) - med Dravinjo in Dravo in na Zgornjem Ptujskem polju<br />
d) '''ZGORNJEPRLEŠKI''' - S od Ptuja med Pesnico in Dravo<br />
 
V deležnikih na -l za [[moški spol]] slišimo -a (je delal - je dela)<br /><br />
Bistvena razlika je monoftongizacija diftongov:<br />
- za e (stalno dolgi jat - zvezda, sveča) se govori zelo ozek e<br />
- za o (stalnodolgi o) in o (stalnodolgi on) pa zelo ozek o<br />
RAMOVŠ to razlaga z mlajšimi kolonizacijami uskokov. Zato bolj drži RIGLERJEVA teorija, da so monoftongi sekundarnega razvoja.<br /><br />
 
To'''Slovenskogoriško narečje''' se govori na področju od Maribora[[Maribor]]a do Radencev, do Urbana[[Urban]]a. Na Sseveru je meja državna meja z [[Avstrija|Avstrijo]], Jjužna meja teče od Radencev mimo [[Dvorjane|Dvorjan]], pri [[Zlatoličje|Zlatoličju]] do [[Polskava|Polskave]]. Tukaj meji na štajersko in prleško narečje.<br /><br />
V deležnikih na -l za moški spol slišimo -a (je delal - je dela)<br /><br />
 
-* V ZAHODNEMzahodnem podnarečju so se akuti[[akut]]i podaljšali. Vsi govori poznajo samo dolgi vokalni sistem.<br />
'''Slovenskogoriško narečje'''
-* Meja med Vvzhodnim in Zzahodnim teče od [[Zgornje Velke]] (zah. del) - [[Trate]] - [[Zgornja Ščavnica]] - [[Kremberk]] - [[Sveta Trojica]] - [[Dvorjane]].
 
-* Od Lenarta proti Radencem (VZHODNIvzhodni del) imajo enak vokalni[[vokal]]ni sistem kot prekmurščina. Imajo dolge in kratke vokale.<br />
To narečje se govori na področju od Maribora do Radencev, do Urbana. Na S je meja državna meja z Avstrijo, J meja teče od Radencev mimo Dvorjan, pri Zlatoličju do Polskave. Tukaj meji na štajersko in prleško narečje.<br /><br />
-* [[soglasniki|Soglasniški]] sistem je dokaj enoten tako za Vvzhodno in Zzahodno narečje.
 
- V ZAHODNEM podnarečju so se akuti podaljšali. Vsi govori poznajo samo dolgi vokalni sistem.<br />
- Meja med V in Z teče od Zgornje Velke (zah. del) - Trate - Zgornja Ščavnica - Kremberk - Sveta
Trojica - Dvorjane.<br />
- Od Lenarta proti Radencem (VZHODNI del) imajo enak vokalni sistem kot prekmurščina. Imajo dolge in kratke vokale.<br />
- Soglasniški sistem je dokaj enoten tako za V in Z narečje.
 
==Glej tudi==
* [[Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice]]
* [[Krajinski park Jeruzalemsko - ormoške gorice]]
 
== Zunanje povezave ==
 
* [http://www.prlekija-on.net Prlekija-on.net]