Zgornje Bitnje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 158:
Korec in tabla z napisom sta sedaj shranjena v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] v Kranju. Obstajajo prizadevanja, da bi se v kapeli svetega Petra namestili kopiji tega korca in table.
==Kozinov oča==
[[Slika:Kozinov_oca.jpg|Kozinov oča|right|thumb]]
Bitnje v preteklosti ni imelo veliko pomembnih ljudi. Nekaj jih je pa le bilo. Eden izmed njih je bil Franc Šifrer – Kozinov oča. Tako so mu takrat rekli vaščani. Rojen je bil 30. avgusta [[1839]] na Kozinovem gruntu v Srednjih Bitnjah 30. Bil je potomec znanega puntarja [[Zgornje_Bitnje#Upornik Jernej Šifrer|Jerneja Šifrerja]] iz Žabnice.
Francetov oče Janez Šifrer je bil doma z Gregorčeve kmetije v Žabnici. Okoli leta [[1835]] sta mu starša kupila omenjeni Kozinov grunt. Poročil se je z Elizabeto Hafner, Projevo iz Dorfarjev. Imela sta pet otrok. Najstarejši Janez je še mlad umrl, zato je grunt prevzel drugorojeni France. Hiša, v kateri je živel in v njej tudi umrl, stoji še sedaj. To je ena redkih kmečkih hiš, ki se je ohranila in je obnovljena ostala nespremenjena do današnjih dni. France se je poročil 22. novembra [[1876]] z Mico Šinkar z [[Javornik, Kranj|Javornika]] po [[Sveti Jošt nad Kranjem|Svetim Joštom]]. Imela sta osem otrok – pet sinov in tri hčerke. Dve hčerki in en sin so umrli še mladi. Od sinov je Janez šel k orožnikom, Anton je bil duhovnik, Matevž se je poročil v Srednje Bitnje, Martin in Micka pa sta ostala doma na kmetiji.
Med ljudmi je imel France velik ugled. Bil je poštenjak, umirjenega in dobrovoljnega značaja. Ko je bil star že 50 let, so ga na volitvah leta [[1890]] izvolili za [[župan|župana]] občine Stražišče. Občina je takrat obsegala vasi Stražišče, Srednje in Zgornje Bitnje ter Gorenjo Savo in Šmarjetno goro. Imela je okoli 360 hiš in 2300 prebivalcev. Stražiški župan je bil celih 30 let. Šele leta [[1920]], ko je imel že preko 80 let, je odložil župansko dolžnost. Županoval je tudi vso [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Takrat je moral skrbeti za preskrbo prebivalcev, za obvezne oddaje, popise kmetijskih pridelkov po kmetih in še za svojo kmetijo. Med ljudmi se je o njem ohranila naslednja pripoved:
Takoj po koncu prve svetovne vojne so takratne oblasti izdale predpis glede avstrijskih kronskih bankovcev. Ti so lahko obdržali svojo vrednost, če so bili žigosani s kakim uradnim [[Pečat|žigom]]. Župan Šifrer je imel navado, da je nosil občinski žig kar v zadnjem hlačnem žepu. Ko je prišel v kako gostilno, je gostom kar tam žigosal stare avstrijske bankovce in jim tako podaljšal veljavnost.
Bil pa je tudi prava gorenjska korenina. Ko je bil star že 90 let, se je kar peš odpravil v Ljubljano in nazaj. O tem njegovem podvigu je takrat pisal celo časopis Slovenec, ki je v ilustrirani prilogi objavil tudi njegovo sliko. Leto kasneje pa se je peš odpravil k Mariji Pomagaj na [[Brezje, Radovljica|Brezje]]. Umrl je 16. novembra [[1931]], star 92 let in tri mesece.
== Viri ==
Vrstica 181 ⟶ 193:
*[[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedija Slovenije]] 6 [[1992]]
*Viri: Mal: Zgodovina slovenskega naroda, 11.zv.
*Zbornik Stražišče pa Strašan, 2002
*Ilustrirani Slovenec, 1930
== Glej tudi ==
| |||