'''Trške pravice''' (ali '''Tržnetržne pravice''') so bile v [[Srednji vek|srednjem veku]] pravice ne le do letnega sejma temveč še do tedenskih sejmov in do pečata, ne pa tudi do obzidja. Posamezne omembe trgov ([[latinščina|latinsko]] ''forum'', ''mercatum'', [[nemščina|nemško]] ''Markt'') na Slovenskem sicer segajo v zgodnji srednji vek, vendar beseda trg takrat še ni imela povsem izoblikovanega pomena. Trgi v pravem pomenu besede so začeli nastajati predvsem v [[12. stoletje|12. stoletju]]. Zdi pa se, da nekako do leta 1200 še niso dosledneje razlikovali med trgom in mestom. To se je zgodilo šele v [[13. stoletje]]13. stoletju, vendar popolnoma jasnih meril za razlikovanje mesta in trga pravzaprav ni. Prebivalci trgov so bili [[svoboda|osebno svobodni]].
Trške pravice je podeljeval [[deželni vladar]] ali [[zemljiški gospod]] zaradi pomembne [[trgovina|trgovske]] lege. Tržni gospod je lahko pobriar [[tržnina|tržnino]] in [[mitnina|mitnino]]. Večina trgov je kasneje prerasla v [[mesto|mesta]].
