Peter Puščavnik: Razlika med redakcijama

Kmalu je postal slaven kot prepričljiv pridigar za versko obnovo. Rezultat njegovih pridig je bil Križarski pohod ubogih, ki so tvorili prvi val prvega križarskega pohoda. Med pohodniki so bili moški, ženske in otroci vseh družbenih stanov. Velika večina je bila revna, slabo oborožena in brez vojaškega znanja. Peter sam je vodil eno od petih skupin romarjev. Na pot so odšli aprila [[1096]] iz [[Köln]]a in prispeli v [[Bizanc]] konec avgusta 1096.

 

V Bizancu so se pridružili skupini [[Valter Sans-Avoir|Valterja Sans-Avoira]], ki se je, poleg Petrove, edina prebila do Bizanca. Cesar je svetoval Petru, naj počaka na prihod vojske plemičev, vendar so bili pohodniki nestrpni in so konec avgusta odpluli čez [[Bospor]] v [[Mala Azija|Malo Azijo]]. Spori v mnogonacionalni vojski med [[Germani]] in [[Italijani]], ki jih je vodil Rainald ter [[Franki]], ki jih je vodil Godfrey Burel, so se vedno bolj zaostrovali in Peter se je zato vrnil v Bizanc. Drugi viri trdijo, da je vojska trpela veliko pomanjkanje in da se je Peter vrnil zaradi obnovitve zalog. Kakor koli že, po njegovem odhodu so [[Seldžuki|Turki Seldžuki]] oktobra 1096 v [[Nikomedija|Nikomediji]] krščansko vojsko popolnoma uničili.