Zgornje Bitnje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 123:
14. aprila [[1895]] je prizadel Ljubljano in okoliške kraje nov [[Ljubljanski potres|močan potres]]. Veliko zgradb je bilo porušenih, še več pa je bilo poškodovanih. Umrlo je sedem ljudi, škode pa je bilo za 7 milijonov goldinarjev. Takratni ljubljanski župan [[Ivan Hribar]] ([[1896]] - [[1910]]) je najbolj zaslužen za hitro in učinkovito obnovo Ljubljane.
Starejši Bitenjčani so se spomnili, da so se takrat tudi v naših vaseh tla močno tresla še več dni po glavnem potresu. Posebne škode ni bilo, saj so bile hiše večinoma lesene. Ljudi je bilo strah, ker se tla nikakor niso hotela umiriti. Zato so se zgroženi množično zatekali v cerkev Marijinega oznanjenja v [[Crngrob]] in prosili Marijo za pomoč.
===[[Kuga]]===
Nekdaj je bila [[kuga|kuga]] ena najhujših bolezni. Zanjo takrat ni bilo zdravila. Bolezen povzroča bacil, na človeka pa jo prenašajo [[bolha|bolhe]] in drugi zajedalci s piki. Okuženi dobijo visoko vročino, otečejo pa jim tudi bezgavke, ki se največkrat zagnojijo. Značilna je visoka umrljivost, tudi do 90-odstotna.
Največja zgodovinsko dokazana [[pandemija|pandemija]] kuge je pustošila po [[Evropa|Evropi]] sredi 14. stoletja. Po ocenah je takrat umrlo 23 milijonov ljudi, kar je tretjina vseh prebivalcev Evrope. Ponekod so izumrle cele vasi. Zato so jo imenovali [[črna smrt|črna smrt]].
Po naših krajih so se od 16. do 18. stoletja širile številne epidemije kuge. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jih je v svoji znameniti Kroniki opisal kar enajst. V naši okolici je posebno hudo razsajala leta [[1599]]. Najbolj je prizadela Godešič, Bitnje, Žabnico, [[Moškrin|Moškrin]] in [[Stara Loka|Staro Loko]].
Leta [[1624]] je ta nadloga najbolj prizadela vasi Breg in Zgornje Bitnje. Takrat so meščanom Kranja prepovedali hoditi preko mosta čez Savo proti Stražišču. Za več kot pol leta so bili prepovedani tudi tedenski sejmi v Kranju.
V Seničici pri Medvodah je leta 1646 umrlo v eni hiši kar pet oseb. Loški oskrbnik Fürnpfeil je dal okrog vasi postaviti posebno stražo. Ta je imela nalogo, da ustreli vsakega, kdor bi zapustil okuženo vas.
Med ljudmi se je do današnjih dni ohranila pripoved iz časa, ko je v naši vasi za kugo umrlo zelo veliko ljudi. Oblast je, da bi preprečila širjenje okužbe, prepovedala pokopavati umrle na pokopališču v Stražišču. Bitenjčani so zato svoje umrle pokopavali kar na Sorškem polju. Domnevno je ta kraj severno od cerkve sv. Uršule proti Stražišču. V spomin na tiste hude čase so pozneje postavili kužno znamenje. To se je ohranilo vse do današnjih dni. Stoji na polju na desni strani, ko se peljemo po glavni cesti iz smeri Škofje Loke proti Laboram. Tudi drugod po naših krajih se je ohranilo še nekaj takih znamenj. Eno večjih je v gozdu južno od cerkve v Crngrobu.
== Viri ==
Vrstica 143 ⟶ 156:
*[[Vasko Simoniti]], Turki so v deželi že, [[1990]]
*[[Enciklopedija Slovenije]] 9, [[1995]]
*Žbontar, [[Zgodovina mesta Kranja|Zgodovina mesta Kranja]] [[1939]];
*[[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedija Slovenije]] 6 [[1992]]
== Glej tudi ==
| |||